Interni informator SŽ - VIT I SŽ - Vleka in tehnika Letnik 1 I številka 4 I november 2012

Aktualno

V proizvodnji Ptuj se je od 10. do 12. 7. iz-vajala recertifikacijska presoja obnove kolesnih dvojic tovornih vagonov po navo-dilu VPI 04 (Instandhaltung von Güte-rwagen Radsätze Ausgabe 2.4) združenja VPI (Vereinigung der Privatgüterwagen-Interessenten). Presojo so izvajali poob-laščeni presojevalci združenja VPI Jörg Schüler – DB, Ewald Stöger in Lukas Holzhammer – oba VTG, iz družbe SŽ - VIT pa smo sodelovali: Andrej Hočevar, mag. Janez Vidovič, Andrej Arnuga, Ro-bert Krajnc in Silvo Božičko.

z daljšo tradicijo v EU. Na osnovi ugoto-vitev in odprave pomanjkljivosti so nam v oktobru podaljšali certifikat za dobo treh let – do 31. julija 2015, ko bo sledila po-novna certifikacija proizvodnje s strani VPI.

V Proizvodnji Dobova je presojanje pote-kalo v času od 16. do 19. 7. Našo družbo smo predstavljali Andrej Hočevar, mag. Janez Vidovič, Peter Böhm, Jurij Krošelj, Jože Jurman in ostali sodelavci vsak na svojem področju. Presojo VPI sta izvajala presojevalca Schüler in Fischer, presojo

V novembrski številki preberite:

Stran 2Borsig – oživljena lepotica Stran 3DMG 713-125 po izrednem popravilu ponovno voziStran 4Prenova prostorov v DivačiStran 5Šolanje KnorrCEDEjČEK mesecaStran 6Dvigovanje bremenStran 7Inovativnost zaposlenih pri ravnanju z odpadkiStran 860. rojstni dan mariborskih „Lokosov“Lokomotiva prvak Ljubljane

Aktualno

SŽ - VIT pridobil pomembno potrditev s strani tujih presojevalcev V poletnih mesecih sta bili proizvodnji Ptuj in Dobova pod drobnogledom presojevalcev, ki so ugotavljali, ali te ustrezajo pogojem vzdrževanja kolesnih dvojic in tovornih vagonov tujih lastnikov, med katerimi je veliko naših partnerjev. Na podlagi presoj smo dobili potrdilo o usposobljenosti delavnic za vzdrževanje kolesnih dvojic in tovornih vagonov s strani DB Schenker Raila in združenja VPI ter certifikat ECM (Entity in Charge of Maintenance) za vzdrževanje tovornih vagonov kot prva delavnica v Evropi.

Po uvodnem sestanku so sledila splošna vprašanja glede poteka procesa obnove kolesnih dvojic v proizvodnji, pregled poo-blastil sodelavcev, certifikatov, evidenc ter druge tehnične in splošne dokumentacije, ki se mora spremljati in redno obnavljati v tehničnem delu procesa obnove kolesnih dvojic. Sledil je pregled same proizvodnje od vstopne kontrole, procesa obnove (IL, IS-1, IS-2 in IS-3) do končne kontrole in predaje kolesnih dvojic kupcu. Celoten potek presojanja proizvodnje je temeljil na pregledu posameznih delovnih mest, poz-navanju dela in navodil sodelavcev v pro-

izvodnem procesu.

Na zaključnem sestanku so nam presoje-valci zaupali pomanjkljivosti, ki so jih zaz-nali in jih je bilo potrebno odpraviti, ter podali priporočila za zagotovitev večje ka-kovosti storitev in zmanjšanje stroškov na enoto. V splošnem so bili zelo zadovoljni z napredkom, ki smo ga v proizvodnji do-segli v zadnjih letih oziroma od zadnje presoje leta 2009. Poudarili so, da posta-jamo konkurenčna delavnica v širši regiji in se lahko postavimo ob bok delavnicam

ECM pa presojevalec Gyr iz organizacije SCONRAIL AG iz Švice.

Izvršili so detajlni pregled in presojo celot-nega procesa vzdrževanja tovornih vago-nov po predpisih in pravilih o vzdrževanju VPI. Pripomniti moramo, da je vsaka nas-lednja presoja bolj natančna in podrobna, saj presojevalci pričakujejo, da smo os-nove v globalnem smislu že usvojili. Pre-soja je potekala kot na Ptuju, le da so bila pokrita področja vzdrževanja tovornih va-gonov za tista dela, za katera smo že v predhodni presoji pridobili dovoljenje za delo.

Rezultat presoje je bil ugotovljenih nekaj pomanjkljivosti, od katerih so bila večino-ma priporočila za izboljšanje procesa, no-beno presojano področje pa ni dobilo izlo-čilnega mnenja (KO).

Med presojo VPI v delavnici za vzdrževanje kolesnih dvojic na Ptuju – mon-taža notranjihobročev; na fo-tografiji: Robert Krajnc, Lukas Holzhammer, Ewald Stöger, Vlado Šamprl, Jörg Schüller, Andrej Hočevar in mag. Janez Vidovič

Novosti iz naših proizvodenj in enot

Borsig – oživljena lepotica Delavci, zaposleni na popravilu parnih lokomotiv iz SŽ - VIT – Marko Hvale, Robert Lemut in Šimo Barukčič, smo se v letošnjem letu zopet znašli pred novim izzivom. Ljubitelji parnih lokomotiv, odgovorni za parno vleko na SŽ in Železniški muzej so si po tihem želeli obnove naše parne lokomotive serije 06, ki je zaradi svoje, za tiste čase najnaprednejše tehnologije, ena najveličastnejših parnih lokomotiv pri nas. Leto izdelave lokomotive sega v leto 1930 in je nemška vojna odškodnina za grozote prve svetovne vojne.

Potrebno je bilo izdelati tudi nekaj navodil in priporočil za delo, kakor to tudi prenesti v prakso. Na področju varjenja smo morali pristopiti k pridobivanju dodatnih certifika-tov, saj izdana spričevala s strani instituci-je Q-techna ne zadostujejo območju izven Republike Slovenije. V tem trenutku pos-pešeno pridobivamo ustrezne certifikate s strani TÜV Süd, ki so na seznamu poobla-ščencev za izdajo certifikatov na področju EU in jih VPI priznava kot ustrezne. Preso-ja varjenja s strani TÜV Süd je bila že iz-vedena in imamo zagotovila, da bodo us-trezni certifikati kmalu izdani.

Istočasno se je izvajala tudi presoja delavnic po direktivi Evropske unije EU/445/2011, ki podrobneje predpisuje si-stem vzdrževanja tovornih vagonov z na-menom zagotavljanja večje varnosti v ev-ropskem železniškem prometu. Na os-novi izvedene presoje s strani švicarske institucije SCONRAIL in tehnične presoje s strani presojevalcev VPI je naša družba pridobila certifikat ECM (Entity in Charge of Maintenance) za pet let. Delavnice SŽ - VIT so med prvimi, ki so pridobile ta cer-tifikat, kar na trgu pomeni, da imamo še eno pomembno referenco več.

To tudi pomeni, da lastnikom tovornih va-gonov na območju EU za njihovo vzdrže-vanje ne bo potrebno posebej certificirati naših delavnic, saj certifikat ECM dokazu-je, da te izvajajo vzdrževanje po predpisa-nih navodilih.

Na Ptuju in v Dobovi, tako kot v celotni družbi SŽ - VIT, smo lahko zelo zadovoljni z oceno presojevalcev VPI, s pozitivnim pogledom v prihodnost. Za dosežen us-peh na področju opravljanja storitev za zu-nanji trg gre prav gotovo zahvala tudi vod-stvu družbe, ki je verjelo v sposobnosti sodelavcev ter pravočasno pripravilo in iz-peljalo prvi del poslovnega načrta posodo-bitve procesa obnove kolesnih dvojic. Pre-pričani smo, da bo vodstvo družbe zastav-ljenemu poslovnemu načrtu, ki temelji na zagotavljanju kakovostno opravljenih sto-ritev, povečanju kapacitet ter povečanju prihodkov na tujih trgih, sledilo tudi naprej.

Andrej Arnuga in Jurij Krošelj

Uvodni ses-tanek s pre-sojevalci v Dobovi, na fotografiji: mag. Janez Vidovič, An-drej Hoče-var ter pre-sojevalci Gyr, Schü-ller in Fischer

Osnovni podatki o lokomotivi:- leto izdelave: 1930, - proizvajalec: Borsig, Berlin,- teža lokomotive z zalogovnikom v službi:150 ton,- dolžina: 21 m,- moč: 950 kW,

- razporeditev osi: 1-D-1,- največja hitrost: 85 km/h.

Lokomotiva je bila kljub temu, da je bila garažirana, v sla-bem stanju. Že leta 2011 smo izdelali novo ohišje ukra-denega ležaja na prvi zvezni osi in škrbasti lepotici vrnili manjkajočo kolesno dvojico. V oktobru 2011 smo pričeli z resnimi razgovori glede revi-zije, ugotavljali okvare in iz-delali ponudbo, ki je bila sprejeta letošnjega maja. Se-veda smo se skrajšanja roka prestrašili, saj naj bi bila loko-motiva končana konec okto-bra, ko je v revizijo zapadla edina vozna parna lokomo-tiva serije 33-037.

Sprva so bili obeti o oživljeni lepotici zelo klavrni. Pri tlač-nem preizkusu smo namreč

ugotovili, da peč spušča na nekaj zako-vicah, spuščale so cevi v peči in nekaj pregrevalnih cevi. V boljše razpoloženje nas je spravil upokojeni visokokvalificirani kotlar, naš upokojenec Tine Mahkovic iz Vranskega, ki nam je pomagal pri stro-kovni zamenjavi dotrajanih cevi in dletenju kovic v težko dostopnih vogalih peči.

Ob uspešno opravljenem tlačnem preizku-su smo dobili nov zagon in lokomotiva je dobesedno kar padala skupaj, kot se pravi, če vse gladko teče. Sledili so us-pešno opravljeni pregledi celotnega kotla z ultrazvočnimi preiskavami, pregledi z endoskopi, penetracijo itd. Vse meritve, potrebne ob revizijskem popravilu na te-kalu in samem podvozju lokomotive so bi-le opravljene uspešno. Obnovili smo ce-lotno armaturo kotla, generalno obnovili vse pepelniške lopute in vzvode ter opra-vili vsa potrebna dela po opisu del.

Na sami lokomotivi je bilo narejenih kar nekaj tehničnih izboljšav, med drugim smo jo opremili s cevjo za gašenje požarov, namestili smo dodatno zračno cev na Mogočna lokomotiva Borsig

stran 2 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike november 2012

manjkajočih načrtih z veliko volje in logičnega sklepanja injektor sestavili na novo. Ta je že v prvem poskusu pri-čel delovati brez napak. Tu moram v prvi vrsti pohvaliti sodelavca Roberta Lemuta in kontrolnega strojevodjo Boštjana Metličarja, ki sta se zares zavzela za njego-vo usposobitev.

10. novembra je bila obre-menilna vožnja lokomotive. Razen nekaj manjših napak lokomotiva deluje fascinan-tno, tek je umirjen, občutki nepozabni, pogledi ljubitel-jev in slikanje fotografov pa povedo vse. Lepotica, želi-mo ti miren tek, naj te vozijo spoštljive in ljubeče roke in da bi se našel denar za ob-

DMG 713-125 po izrednem popravilu ponovno voziKo smo v delavnico za popravilo in vzdrževanje dizel motornih garnitur v Ljubljani na izredno popravilo prevzeli prikolico DMG 715-125, smo morali najprej počistiti delovni prostor. Kabina vozila je bila namreč polna opeke, saj se je poškodovala pri trku s tovornim vozilom, naloženim z opeko. Ko smo prikolico očistili oranžnega prahu, smo se lotili temeljitega popravila poškodb.

Obnoviti smo morali tako zunanji kot notranji del vozila, kar pomeni najprej odstraniti poškodovane dele in raz-rezati čelo, potem pa obnoviti sklop za sklopom.

Popravilo zunanjosti je zajemalo obnovo aluminijastega čela in barvanje, notranjosti pa zamenjavo vozniškega pulta, obnovo strojevodske kabine, pohištva, krmilne omare, vmesne stene strojevodske kabine, stene ma-lega oddelka ter popravilo električne in zračne napelja-ve. Prikolici smo tudi zamenjali spenjačo, ki je bila poš-kodovana, ter popravili podvozje in podstavni voziček.

Vozilo je po koncu del dobilo znano podobo in zopet vo-zi potnike na neelektrificiranih progah.

Edvard Seme

Delavci, zaslužni za obnovo Šimo Barukčič, Marko Hvale, ing. in Robert Lemut

čelu, dodali tretjo luč, zamenjali t. i. ka-užne pipe za čiščenje kotla z zaneslji-vejšimi krogličnimi ventili, brzinomer Deu-ta zamenjali z novejšim Haslerjevim, stek-lene vodokaze smo zamenjali s t. i. klin-ger vodokazi itd.

Poseben izziv pa je bil nedvomno injektor na izrabljeno paro, za katerega smo ugo-tovili, da kar nekaj let, ko je bila loko-motiva še vozna (redno do leta 1998), ni deloval, kot bi moral. Večina vitalnih delov iz brona je bilo pokradenih. Ogromno ča-sa in truda smo tako morali vložiti v brs-kanje po spletu, iskanje načrtov, pogovar-jali smo se z ostalimi strokovnjaki in veči-no načrtov tudi izdelati. Manjkajoče dele nam je izdelalo podjetje Japl.

Ob montaži injektor ni in ni hotel delovati, dokler nismo preverili prav vseh elemen- tov, tudi tistih, ki so na njem še ostali. Ugotovili smo, da je bil že pred leti se-stavljen skupaj iz kar nekaj različnih mo-delov injektorjev. Tako smo po starih,

novo vsaj še ene od tvojih parnih sestra.

Marko Hvale

Prikolica DMG 715-125 ob vstopu v popravilo

Poškodovani komandni pult

Vozilo med popravilom čela

november 2012 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike stran 3

Kadri

Prenova prostorov v Diva či Ob preoblikovanju naše družbe v SŽ - Vleko in tehniko je bila sprejeta odločitev, da se združi službe Proizvodnje Divača, DE TVD Divača in SV Divača.

(»brioni«). Napolnita pa se upravni stavbi SV Divača in Proizvodnje Divača.

Da se te selitve lahko izvedejo, je bilo po-trebno pisarne na novo prepleskati. V dveh pisarnah je potrebno obnoviti tudi tlake in pod, ker so v slabem stanju. V ob-ratu I smo začeli obnavljati bivalnico, tako da bodo imeli delavci primeren prostor za malico.

Vsa dela opravljamo sami – od obnove tlakov, sten, odtokov, pleskanja in vsega ostalega, kar je pač potrebno. Vse to je potrebno opraviti, da bodo delavci zado-voljni z okoljem in pogoji dela, kajti, če bo delavec zadovoljen, se bo to pozitivno od-ražalo tudi pri samem delu in pri večji pro-duktivnosti.

Dušan Rožac

Po preučitvi razpoložljivih kapacitet v pi-sarnah smo združili službe po sorodnosti dela, tako da so predvidene premestitve delavcev po pisarnah. Upravna stavba

TVD-ja se popolnoma izprazni in zapre, združijo se vsa tri skladišča, izprazni se pisarniške prostore obrata I (»vozovna«) in tudi dela sosednje stavbe SV Divača

Tlak pisarne v obnovitveni faziBivalnica v delu

Obnovljeno aluminijasto čelo

715-125 v zadnji fazi popravila

Zgodilo se je

Šolanje KnorrDobova in Ljubljana, 7.–9. november

V začetku novembra je v proizvodnjah Dobova in Ljubljana potekalo izobraževanje za popravila in obnovo zavornih elementov pro-izvajalca Knorr. Izobraževanje je vodil predstavnik Knorr–Bremse Marco Wenk, pri sporazumevanju pa nam je pomagala naša sode-lavka Andreja Rozina.

V proizvodnji Dobova je izobraževanje po-tekalo 7. 11. Udeležilo se ga je 13 zapo-slenih, ki so spremljali obnovo regulator-

jev zavornega drogovja, čelnih pip LH3 in zavornih cilindrov tipa U.

V proizvodnji Ljubljana je izobraževanje potekalo 8. in 9. 11. Udeležilo se ga je 5 zaposlenih, ki so spremljali obnovo in kon-

stran 4 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike november 2012

CEDEjČEK meseca

Na DLOK 642 in 643 se je pojavljal problem tesnjenja oken. Če okna ne tesnijo, je to zelo moteče, predvsem pozimi, ko je zunaj mrzlo in piha burja. Da ni pihalo skozi okna v kabino, so si strojevodje pomagali z različnimi načini tesnjenja (časopis, razni tesnilni trakovi ...).

Tesnjenje oken kabine na lokomotivah serije 642, 64 3

Bojan Metlika ob zatesnjenem oknu

V Proizvodnji Divača smo najprej okna posku-šali zatesniti z dodatno vgraditvijo filca okoli oken, kjer je bilo tesnjenje slabo. Filc bi ustre-zal, če bi se prilagajal neravninam, pa se ne. Problem je bil torej v »vzmetenju« tesnila.

Bojan Metlika, ki je v naši proizvodnji zaposlen kot tehnolog, je dobil idejo, kako bi ta problem rešil. Nabavili smo ustrezno tesnilo – metlico, ki je vzmeteno in se podaja neravninam. Vgra-dili smo ga okrog oken namesto filca in v prak-si se je pokazalo kot zelo dobra rešitev.

Predstavljeni CEDEjČEK je dokaz, da se z ma-lo dobre volje in inovativnosti da odpraviti zah-tevne probleme.

Dušan Rožac in Bojan Metlika

Izvedba tesnjenja okna

november 2012 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike stran 5

trolni preizkus zavornih cilindrov UP in UF, zavornih klešč in mernega ventila teže WM.

S tečajem smo bili tako udeleženci kot

Šolanje v Dobovi, na fotografiji: udeleženci šolanja s predavateljem Marcom Wenkom, šefom proizvodnje Petrom Böhmom in sodelavko Andrejo Rozina

Šolanje v Ljubljani, na fotografiji: udeleženci šolanja s predavateljem Marcom Wenkom

glede našega znanja in priprav – orodij, prav tako ni bilo večjih pripomb glede pri-prav za kontrolo.

Lovrenc Verčko

predavatelj zadovoljni, saj smo potrdili na-še znanje o obvladovanju obnove in po-pravila zavornih elementov tipa Knorr. Predavatelj ni imel nobenih večjih pripomb

Tudi v našem podjetju imamo zaposlenih veliko delavcev, ki imajo težave s hrbteni-co. Nekateri imajo omejitve, ki se nanaša-jo na njihovo delo, nekateri pa so invalidi druge ali tretje kategorije. Veliko delavcev je bilo v zadnjih letih tudi invalidsko upo-kojenih, med drugim tudi zaradi težav s hrbtenico. Kaj mora storiti delodajalec? Področje dvigovanja bremen je v naši dr-žavi urejeno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščan-ju bremen (Ur.l. RS št. 73/05). Ta pravilnik je primerna osnova za ukrepe, ki jih mora na tem področju storiti delodajalec. Po Za-konu o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS 56/99) se je delodajalec dolžan s svo-jimi zaposlenimi posvetovati o vseh problemih, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu. O tej temi se pogovarja z delavskim zaupnikom za var-nost in zdravje pri delu, ki so ga iz svojih vrst izbrali delavci. Če je delavcev malo, se je najbolje pogovarjati z vsemi naen-krat.

Delodajalec se mora izogibati ročnemu premeščanju bremen. Najprej preveri, če je ročno premeščanje bremen sploh po-trebno. Pri tem mora upoštevati možnosti avtomatizacije pri uvajanju novih procesov in premisliti o mehanizaciji, npr. o uporabi viličarjev, dvigal itd. Tudi izobraževanje in usposabljanje delavcev sta zelo pomem-bna, vendar v nobenem primeru ne more-ta nadomestiti pomanjkanja mehanskih pomagal in ustreznih pogojev dela. S po-močjo izobraževanja in usposabljanja de-lavce seznanimo, kako prepoznajo dvigo-

vanje bremen, ki je nevarno za njihovo zdravje, s primernim načinom dela, z upo-rabo mehanskih pomagal in z ustrezno tehniko dvigovanja bremen.

Kaj lahko stori delavec? V nadaljnjem tekstu je izpostavljenih nekaj pomembnih pravil pri varnem dvigovanju bremen.

1. Ustavi se in razmisliPripravi se na prenos bremena! Kam ga moraš odnesti? Ali nimaš na razpolago ustreznih mehanskih pomagal, npr. priroč-nega transportnega sredstva? Odstrani ovire, npr. razsut material po tleh v okolici. Za visok dvig, kot je na primer od tal do vi-šine ramen, predvidi počitek z bremenom na pol poti na mizi ali počepni, da spreme-niš prijem. 2. Postavi stopala v pravilen položajStopi s stopali narazen, to ti daje potrebno ravnotežje in stabilnost za dvigovanje (ozke hlače in neprimerna obutev te do-datno ovirajo). Odrivno nogo daj malce naprej, toliko, da ti je udobno, po možnosti v smer prihodnjega gibanja.

3. Zavzemi pravilen položajČe dviguješ breme s tal, upogni kolena. Nikar ne poklekni oziroma skrči kolen pre-več. Hrbet naj bo raven, vzdržuj njegove naravne krivine. Nagni se malo naprej preko bremena, da ga boš lažje prijel. Ra-mena naj bodo poravnana, obrnjena naj bodo v isto smer kot medenica. 4. Čvrsto zgrabi bremeRoke poskušaj zadržati znotraj meja, ki si

jih oblikoval z nogama. Kateri položaj in prijem sta najboljša, je odvisno od situaci-je in izbire posameznika, pomembna je le varnost. Manj se boš utrudil, če prste ukri-viš, kot če jih poskušaš držati naravnost. Če moraš med dvigovanjem spreminjati prijem, delaj to počasi, postopoma in ne sunkovito.

5. Breme drži blizu telesaDokler je mogoče, drži breme tesno ob te-lesu. Bližje telesa naj bo težji del breme-na. Če ne moreš pristopiti tesno k breme-nu, ga najprej poskusi potegniti k sebi, preden pričneš z dvigovanjem. 6. Ne dviguj sunkovitoDviguj čim bolj enakomerno, dvigni glavo, ko pričneš z dvigovanjem, breme stalno nadzoruj. 7. Ne obračaj se v pasuVedno obračaj celo telo, tako da premikaš stopala. 8. Odloži breme, potem popravljaj njegov položajČe moraš breme odložiti na točno določe-no mesto, ga najprej odloži, potem pa ga porivaj sem ter tja. V naših delavnicah so zaposleni prepoz-nali problem dvigovanja bremen, zato so k temu pristopili inovativno in izdelali kar ne-kaj priprav za lažje premikanje težkih predmetov po delovni površini. Nekaj smo jih že spoznali v rubriki »CEDEjČEK«. Spomnimo …

Aleš Kastelic

Dvigovanje bremenTežave s hrbtenico, ki se pojavijo tudi zaradi dvigovanja bremen, so v vseh državah v Evropi že dolga leta med vodilnimi razlogi za bolniški stalež. Približno ena petina bolniške odsotnosti v Sloveniji izhaja iz teh težav, ki so tudi najpogostejši razlog za invalidske upokojitve druge in tretje kategorije v naši državi. Zaradi težav s hrbtenico v Sloveniji vsako leto približno 1.500 delavcem invalidske komisije določijo omejitve, ki se nanašajo na njihovo delovno zmožnost: ne smejo dvigovati težkih bremen in delati v stalnih prisilnih držah hrbtenice.

!!!! Varnost in zdravje pri delu

Konzola za dvig akumu-latorja, Aleš Lajovic

Vzvod za dvigin spust mo-torja napraveza preizkus alternatorjev potniških va-gonov, Igor Berčan

stran 6 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike november 2012

Okolje

Inovativnost zaposlenih pri ravnanju z odpadki Običajno v našem glasilu pišem o tem, kaj je potrebno postoriti, da zadostimo okoljski zakonodaji, a tokratni prispevek je malo drugačen. Tokrat pišem o inovativnih rešitvah naših zaposlenih pri ravnanju z odpadki. Naši sodelavci v različnih predmetih odkrijejo odlične rešitve, ki pomagajo pri pravilnem ločevanju odpadkov. V vseh delavnicah se najde kakšna domiselna rešitev in moj namen je bil pokazati dobro voljo sodelavcev iz vseh delavnic. Uspela sem zbrati nekaj primerov dobre prakse iz Divače, Ljubljane in Dobove, iz ostalih proizvodenj pa, upam, da bomo kakšno inovacijo na področju ravnanja z odpadki še lahko videli v kakšni izmed prihodnjih številk.

Približuje se konec leta in vsak zase de-lamo „inventuro“ o tem, kakšno je bilo leto 2012. Težko, boste rekli – morda so vaši ljubljeni ostali brez službe, zboleli, splošna klima v svetu je napeta … Včasih, ko že počasi obupujem (ne glede na moje ime), ali sem bila na ta svet poslana s pravim poslanstvom, se nenadejano pojavi maj-hna iskrica, ki mi vlije upanje, da moj trud za ohranjanje narave le ni zaman.

Takrat moje srce zaigra in hvaležna posta-nem vsem vam, ki mi v službi pomagate. Razveseli me vaše zanimanje, kako rav-nati s posameznimi odpadki, če mi poka-žete, kaj ste sami prispevali za izboljšanje ravnanja z okoljem … Še bi lahko našte-vala, a ne bom. Naj govorijo dejanja. Zato sem se tokrat odločila, da predstavim ne-kaj »konkretnih iskric« v naših delavnicah. Morda bodo te iskrice zanetile še več is-kric …

Naj začnem z našo najmanjšo proizvodnjo v Divači. Večkrat si zastavljam vprašanje, zakaj so zaposleni v tej proizvodnji tako pozitivno okoljsko naravnani? Morda je vzrok prelepa kraška narava, klenost ljudi, šef proizvodnje, moja sodelavka in dobra prijateljica Milena (želim ti, da kmalu oz-draviš) …, kdo ve?

Ko sem po elektronski pošti sodelavca Vadnjala in tudi vse, ki se v proizvodnjah ukvarjajo z varstvom okolja prosila, če mi lahko v slikicah predstavijo dosežke na področju varstva okolja, sem bila presene-čena nad hitrim odzivom omenjenega so-delavca in količino poslanih fotografij. Iz-brala sem dve. Upam, da bosta inovaciji navdihnili tudi druge proizvodnje.

V Proizvodnji Ljubljana je zaposlenih kar nekaj okoljsko osveščenih sodelavcev, ki si zaslužijo pohvale. Sodelavec Čarli skr-bno ureja okolico naših delavnic, zaposle-ni v »hišni« pomagajo pri ravnanju z od-padki, odpadnimi vodami … Posebno po-hvalo si tokrat zasluži Žarko Tokić, ki je iz starega kanistra izdelal posodo za zbi-ranje izrabljenih baterij. Odprtina na poso-di je tako majhna, da odlaganje drugih od-padkov ni možno.

Nad naslednjimi inovacijami zaposlenih na področju varovanja okolja sem se nav-dušila med ogledom proizvodnje Dobova v maju.

Lovilec olja, ki so ga naredili zaposleni v klju-čavničarski delavnici pod vodstvom sodelavca Orla (Divača)

Divača – od-cejevalnik oljnih filtrov, izdelan v ključavničar-ski delavnici (pipica spo-daj služi za izpust izceje-nega olja)

Posoda za zbiranje odpadnih baterij (Ljubljana)

V nadaljevanju navajam še nekaj domi-slic.

Posoda za zbiranje odpadne embalaže (izdelali zaposleni v obratu III Proizvodnje Ljubljana)

Stiskalnica za pločevin-ke – delo Da-mjana Zidarja (Ljubljana)

Stojalo za zbiranje lon-čkov od to-plih napitkov(Dobova)

Premični strehi nad zabojnikoma za hram-bo odpadnega železa(Dobova)

Sestavek zaključu-jem z lepo mislijo J. Ruskina: »Največja nagrada za vloženi napor ni tisto, kar za opravljeno delo do-bimo, pač pa tisto, kar ob njem postaja-mo«.

Nada Pelko

november 2012 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike stran 7

stran 8 VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike november 2012

UredništvoVITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si.

Če želite interni informator prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na e-naslov: helena.hostnik@sz-vit.si.

SŽ - Vleka in tehnika, d.o.o., Zaloška cesta 217, 1000 Ljubljana

Vaše prispevke in predloge za interni infor-mator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 12. 12. 2012 . Na elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ-VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Kontaktni podatki:E-naslov: helena.hostnik@sz-vit.siTelefon: 01 291 23 59

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

Fotografije, objavljene v tej številki VITraža, so posneli: Andrej Arnuga, Jurij Krošelj, Marko Hvale, Helena Hostnik Simončič. Dušan Rožac, Lovrenc Verčko, Bojan Metlika, Janez Ahčin, Jože Vadnjal, Nada Pelko, Borut Planinšič in Stanislav Žganec.

Športne novice

Prvo mesto je s 600 podrtimi keglji osvo-jila hrvaška ekipa iz Čakovca pred Krilatim kolesom s 539, prvo ekipo Lokomotive s 521 in drugo ekipo Lokomotive s 471 po-drtimi keglji.

Jubilejne aktivnosti bo KK Lokomotiva sklenil 30. novembra s svečano proslavo in družabnim srečanjem v prostorih Pro-metne šole Maribor, kamor so poleg čla-nov kluba vabljeni tudi ostali ljubitelji keg-ljanja. Na sklepni prireditvi bodo podelje-vali priznanja zaslužnim članom kluba in nagrade najuspešnejšim udeležencem le-tošnjih tekmovanj, s priložnostnim progra-mom in izdajo jubilejnega zbornika se bo-do virtualno sprehodili po minulih šestih desetletjih ustvarjanja, organiziran bo bo-gat srečelov, za ples in veselo vzdušje bo skrbel ansambel Play Band.

Borut Planinšič

60. rojstni dan mariborskih »Lokosov"Kegljači mariborske Lokomotive so zadnji četrtek v oktobru priredili še šesto tekmovanje v okviru letošnjega praznovanja 60. obletnice svojega delovanja (1952–2012). Na kegljišču na Kurilniški ulici so se na mednarodno obarvanem turnirju v borbenih igrah pomerili železničarski klubi KK Željezničar Čakovec, KK Krilato kolo iz Maribora in gostitelj KK Lokomotiva, ki je po odpovedi udeležbe ljubljanske soimenjakinje nastopil z dvema ekipama.

Selektor nogometne ekipe Lokomotiva Diko Ivanović na tekmi

peto proti Avto Černivcu, ki je klonil z 2 : 1. Finale pa je bil nepozaben in sam re-zultat 8 : 1 za Lokomotivo pove vse. Če se izrazim po nogometno bi dejal "kapa dol fantom in selektorju".

V senci uspeha članske ekipe so veterani Lokomotive osvojili tretje mesto v svoji ka-tegoriji.

Vlastimir Djurdjević

Lokomotiva prvak Ljubljane38 let čakanja, 4 izgubljene finalne tekme, polfinalne tekme smo nehali šteti že pred "mnogimi leti". Kazalo je, da ne bomo dočakali dneva, ko bo Lokomotiva postala ljubljanski prvak v malemu nogometu.

Tako bi lahko opisali razmišljanje igralcev in selektorja Dika Ivanoviča, ko so na volilno nedeljo, 11. novem-bra, postali prvaki Ljubljane.

Že v četrtfinalu je kazalo slabo, ko je Lokomotiva na polčasu zaostajala za dva gola (0 : 2) proti Yulonu, vendar so se fantje zbrali in na koncu slavili s 4 : 2. V polfinalu je bilo še bolj na-