15.05.2017
1
Energetsko neodvisni kraji – projekt BIOVILLDr. Nike Krajnc, dr. Polona Hafner, Darja Kocjan
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
1
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
2
• „Bioenergy Village - energetsko neodvisen kraj”
• BioVill spodbuja razvoj regionalnih konceptov rabe OVE in vzpostavitev krajev ogrevanih z lesom na Hrvaškem, v Makedoniji, Romuniji, Srbiji in Sloveniji po vzoru obstoječih primerov dobrih praks v Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih držav.
• TRAJANJE: marec 2016 – februar 2019
• 7 držav, 9 partnerjev
Kaj je projekt BIOVILL
15.05.2017
2
Projektni partnerji
• Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit, Nemčija
• Wirtschaft und Infrastruktur GmbH & CO Planungs KG, Nemčija
• Klimaschutz und Energieagentur Baden-Württemberg GmbH, Nemčija
• Austrian Energy Agency, Avstrija
• Regional Energy Agency of North-West Croatia, Hrvaška
• International Centre for Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems Zagreb - Office Skopje, Makedonija
• Green Energy Association, Romunija
• Gozdarski inštitut Slovenije, Slovenija
• Stalna Konferencija Gradova i Opstina, Srbija
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
3
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
4
CILJ PROJEKTA:
• Izbranih pet krajev ogrevanih z lesom v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem, v Makedoniji in Romuniji pripeljati do faze naložb.
NAMEN PROJEKTA:
• Spodbujanje rabe OVE s povečevanjem vloge lokalno proizvedene biomase kot glavnega vira energije na lokalnem nivoju.
PRIČAKOVANE KORISTI:• Povečana raba na lokalnem nivoju proizvedenih OVE
• Krepitev lokalne ekonomije
• Zmanjšanje stroškov za ogrevanje
• Samooskrba s toploto (in električno energijo)
15.05.2017
3
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
5
Aktivnosti projekta
• Primeri dobre prakse: projekt omogoča spoznavanje primerov dobre prakse na študijskih ekskurzijah• Nemčija - kraji ob Bodenskem
jezeru• Avstrija - Štajerska• Nemčija - Bavarska
• Pomoč pri ustanavljanju informacijske točke
• Podpora pri organizaciji informativnih dogodkov, delavnic in sestankov delovne skupine
• Promocijsko gradivo in sodelovanje na lokalnih, državnih in mednarodnih dogodkih
• Pomoč pri oblikovanju strateških ciljev učinkovite rabe OVE
• Izdelava študije tehnološko-ekonomske ocene možnosti povečane rabe biomase in drugih OVE
• Ekonomska analiza različnih možnosti vključitve OVE v projekte in ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti
• Predloge za potencialne poslovne modele in pomoč pri izbirioptimalne rešitve
• Zagotavljanje strokovnih izobraževanj o financiranju in poslovnih modelih
Dole pri Litiji – prva energetsko (skoraj) neodvisna oglarska dežela, kjer gresta tradicija in prihodnosti z roko v roki!
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
6
15.05.2017
4
Strokovni posvet
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
7
Glavni namen posveta je:
• Predstaviti idejo Energetsko neodvisnih krajev
• Predstaviti različne modele v podporo rabi lesne biomase
• Predstaviti konkretne primere dobrih praks in nekaj idej iz naših krajev
• Predstavitev različnih poslovnih in finančnih modelov in uspešnih in v praksi delujočih sistemov
15.5.2017
1
Energieversorgung in Bürgerhand
Gefördert durch:
Europäische Union, Fond für regionale Entwicklung
Wirtschaftsministerium Baden-Württemberg, Bioenergiewettbewerb
KfW Programm Erneuerbare Energien
Fernwärmeversorgung
Energieerzeugung
Bioenergiedorf St. Peter im Schwarzwald
Vorstellung des Bioenergiedorfes
Initiative und Ziele
Genossenschaftsmodell
Projektbeschreibung
Umweltbilanz
Von der Idee zur Realisation
15.5.2017
2
Vorstellung Bioenergiedorf St. Peter
Staatlich anerkannter Höhenluftkurort
2.600 Einwohner
720 – 1.200 m ü. NN
Gemarkungsfläche: 3.593 ha
davon 1.723 ha Waldfläche
Definition „Bioenergiedorf“
Stromerzeugung zu 100 %
→ Das Bioenergiedorf erzeugt selbst mind.
soviel Strom, wie es verbraucht.
Wärmeerzeugung zu 50 %
→ Mindestens die Hälfte des Wärmebedarfs
wird regenerativ erzeugt
Hohes Maß an Bürgerbeteiligung
→ ein bedeutender Anteil der Anlagen
ist im Besitz von Wärmeabnehmern
und Landwirten.
15.5.2017
3
Energiebilanz von St. Peter
Stromverbrauch: 7 Mio. kWh/a
Stromerzeugung: 21 Mio. kWh/a
Photovoltaik (PV):
1.180.000 kWh/a Strom
1.200 kW installierte Leistung
Wasserkraft:
400.000 kWh/a Strom
Windkraft:
18.400.000 kWh/a Strom
aus 6 Windkraftanlagen
Holzgas-BHKW:
1.400.000 kWh/a Strom
Fernwärmenetz der Bürger Energie
St. Peter eG:
9.500 MWh/a Wärme aus Holz
Wärmeverbrauch: 12.000 MWh/a
Förderung mit 200.000 €
durch Bioenergiewettbewerb
und
Verleihung der Auszeichnung
„Bioenergiedorf“ durch
Wirtschaftsminister Ernst
Pfister am 11.01.2010 im
Stuttgarter Landtag
Preisverleihung
15.5.2017
4
Die Initiatoren der Genossenschaft
Aus diesen am Erhalt der Umweltinteressierten Bürgern entsteht die Genossenschaft
Klimaneutrale, nachhaltige Energiewirtschaft
Re-Regionalisierung der Energieversorgung
Keine Energieimporte = kein Geldabfluss für Öl und Gas
Stabilisierung der Energiepreise
Aufwertung der regionaler Wertschöpfung
Stärkung des ländlichen Raumes (Land- und Forstwirtschaft)
Bürgerbeteiligung
Investitionen aus der Region - Erträge bleiben in der Region
Mitglieder sind Eigentümer des Energieversorgers und beziehen die
Fernwärme zu Selbstkostenpreisen
Finanzielle Förderung sozialer und kultureller Projekte in St. Peter
Zielsetzungen
15.5.2017
5
Genossenschaftsmodell
Gründung der Genossenschaft im August 2009
inzwischen 253 Genossenschaftsmitglieder
217 Wärmeabnehmer (nutzende Mitglieder)
36 Mitglieder ohne Wärmebezug (investierende Mitglieder)
403.500,- Euro Mitgliedsbeiträge
370.000,- Euro Mitgliederdarlehen
2 Vorstände
5 Aufsichtsratsmitglieder
4 technische Mitarbeiter (Minijob)
Buchhaltung und Steuerberatung durch externes Büro
Projektbeschreibung
Fernwärmenetz
Trasse: 6.000 m
Hausanschlüsse: 6.100 m
229 versorgte Gebäude
Wärmebedarf
per anno 9.500 MWh
Stromerzeugung KWK:
seit 2013: 1.400.000 kWh/a
Investition 6,4 Mio. EUR
15.5.2017
6
Heizzentralen
Gesamtleistung:
5.600 kW thermisch
Holzgas-BHKW (KWK-Anlage)
180 – 190 kW elektrisch
280 kW thermisch
Hackschnitzelkessel
1000 kW + 1650 kW thermisch
Öl-Notfall- u. Spitzenlastkessel
1 x 1.750 kW; 1 x 920 kW
• Aktueller Stand des Projektes
Biomasseheizkraftwerk
15.5.2017
7
• Aktueller Stand des Projektes
Hackschnitzelproduktion
Grundlast: Holzpellets-Holzgas BHKW
15.5.2017
8
• Aktueller Stand des Projektes
Mittellast 1.000 kW th.: Hackschnitzelkessel und Elektrofilter
• Aktueller Stand des Projektes
Mittellast 1.650 kW th.: Hackschnitzelkessel und Elektrofilter
15.5.2017
9
• Aktueller Stand des Projektes
Notfall- und Spitzenlast Heizzentrale Kloster
Öl-Notfall- und Spitzenlastkessel
100.000 Liter Ölvorrat in Erdtanks
• Aktueller Stand des Projektes
Übergabestation beim Wärmeabnehmer
15.5.2017
10
Anschlusskosten und Wärmepreise
Mitgliedsbeitrag bis 50 kW Anschlussleistung beträgt 1.500 EUR
Hausanschlusskosten: 2.500 – 5.000 EUR
(Zuschuss von 1.800 EUR für Übergabestation und 80 EUR/lfm
Wärmeleitung bereits verrechnet)
Gültig ab
Netto MwSt. Brutto Netto MwSt. Brutto
derzeit derzeit
19% 19%
€ € € Cent Cent Cent
01.01.2010 30,00 5,70 35,70 5,40 1,03 6,43
01.01.2013 31,03 5,90 36,93 5,58 1,06 6,64
1%
2%
3%
4%
5%
Jahresgrundpreis und Messpreis pro kW
Wärmeleistung
Arbeitspreis pro kWh
Rabatt auf den Arbeitspreis
(wird in der Jahresschlussrechnung verrechnet)
Nachfolgende Rabatte werden für größere Jahreswärmemengen eingeräumt:
Jahresverbrauch
ab 100 MWh
ab 200 MWh
ab 300 MWh
ab 400 MWh
ab 500 MWh
Primärenergiefaktor
Mehrwert für Hausbesitzer und Mieter
EwärmeG Baden-Württemberg
Energieausweis
Förderkredite mit Zinsverbilligung undTilgungsnachlass
15.5.2017
11
Umweltbilanz
1.000.000 Liter Heizöl werden
durch Biomasse ersetzt
Energieanteil aus Hack-
schnitzeln und Pellets > 95%
Hackschnitzelverbrauch
per anno ca. 9.500 m³
Nawaro-Holzpelletsverbrauch
per anno ca. 950 Tonnen
3.500 Tonnen weniger
CO2-Ausstoß per anno
Bilder vom Fernwärmeleitungsbau
Beginn der Rohrverlegearbeiten am 17.05.2010
15.5.2017
12
Bilder vom Fernwärmeleitungsbau
Vielen Dank
für Ihre
Aufmerksamkeit!
Ende
Gefördert durch:
Europäische Union, Fond für regionale Entwicklung
Wirtschaftsministerium Baden-Württemberg, Bioenergiewettbewerb
KfW Programm Erneuerbare Energien
15/05/2017
1
SODELOVANJE PRI RAZVOJU POLITIK ZA VEČJO UPORABO LESNE BIOMASE V
OKVIRU PROJEKTA BIO4ECO
Razlogi za sodelovanje na projektu
Trend prehoda na rabo lesne mase v energetske namene se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšal zaradi:
•padanje cen fosilnih goriv
•onesnaževanje zraka s trdimi delci
•neusklajena zakonodaja
•pomanjkljivo definirane strategije rabe obnovljivih virov
15/05/2017
2
Projekt BIO4ECO (Interreg Europe)
Namen projekta:
• izboljšanje nacionalnih politik povezanih z nizko ogljičnoekonomijo
• povečanje učinkovite rabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti stavb
• večji delež proizvodnje energije iz lesne biomase
Partnerji v projektu
• Španija (Katalonija) – vodilni partner
• Finska (Severna Karelija)
• Latvija
• Francija
• Bolgarija
• Italija (Abruzzo)
• Romunija
• Slovenija
15/05/2017
3
Pričakovani dolgoročni cilji projekta
• priprava pravnih podlag in smernic za ozaveščanje in združevanje lastnikov gozdov (na območjih z večjim deležem lesa slabše kakovosti)
• boljše usklajevanje z drugimi področji politik, ki imajo vpliv na naložbe v bioenergetske projekte
Aktivnosti za doseganje cilja
•pregled stanja po posameznih državah (State of art)
• iskanje ovir v vsaki državi
•pregled in deljenje dobrih praks
•nove predloge zakonskih sprememb
15/05/2017
4
Cilji projekta v Sloveniji
• zmanjšanje uporabe fosilnih goriv na račun povečanja trajnostne in učinkovite uporabe obnovljivih naravnih virov, v skladu s strategijo 2020
• nadgradnja nacionalnega gozdnega programa:
➢ večji delež energije, pridobljene iz lesnih goriv
➢ povečan obseg lesno predelovalne dejavnosti, zlasti na ruralnem območju, kjer lahko razvoj te dejavnosti pomembno prispeva k ohranjanju in razvoju podeželja
Predvidene aktivnosti projekta pri nas
• tematske delavnice, seminarji in okrogle mize z deležniki
• prenos izkušenj iz lokalnega okolja drugih partnerjev
• sodelovanje pri razvoju ustreznih razvojnih strategij (upoštevanje bioenergetskega potenciala in njegove dodane vrednosti)
• spodbujanje novih energetskih politik
• iskanje deležnikov in sodelovanje z njimi (energetika, okolje, gozdarstvo, kmetijstvo)
• sodelovanje s pripravljavci zakonodaje
• sodelovanje z zainteresiranimi akterji za spodbujanje sofinanciranja in vlaganje v dejavnosti, ki se ukvarjajo z učinkovito izrabo gozdne in kmetijske biomase
15/05/2017
5
Program in metodologija WISDOM
Kaj nam omogoča WISDOM?
1. oblikovanje zlivnih območij ekonomsko dosegljive biomase
= f(x) spravilna razdalja in naklon
2. načrtovanje porabe biomase
3. načrtovanje optimalnih lokacij za večje porabnike lesne biomase
4. pripomoček pri oblikovanje prednostnih območij za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami.
Italija- energetski obrat na olje rastlinskega izvora
15/05/2017
6
Italija- AURELI farm, proizvodnja energije iz odpadkov iz lastnih produktov
Italija- sistem ogrevanja šole na lesno biomaso (montažni sistem)
15/05/2017
7
Italija- San Sebastiano di Mercuri
Bolgarija- Bansko
15/05/2017
8
Bolgarija- Bansko
15.5.2017
1
DALJINSKA OGREVANJA NA
OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE
Uroš Habjan mag.GIS, 12.5.2017
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA INFRASTUKTURO
Dodeljenih subvencij za 16,4 MIO €
Zgrajenega 59.388 m omrežja z 1.162 priključenimi odjemalci
Skupna nazivna moč kotlovskih naprav je 35,85 MW
Vrednost vseh sofinanciranih operacij 45.6 MIO €
Doseženi rezultati DOLB-ov2009 - 2014
15.5.2017
2
Dodeljenih subvenciji za 7,9 MIO €
Zgrajenega 6.701 m omrežja, kjer bo priključenih 80 odjemalcev
Skupna nazivna moč priključenih uporabnikov je 13,8MW
Dodatno instalirana moč za proizvodnjo električne energije pa bo 979 kW
Vrednost vseh sofinanciranih operacij 15,7 MIO €
Predvideni rezultati JR DO OVE 2016
Sredstva za sofinanciranje 8 mio €
Upravičenci so gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge
Odpiranje vlog 3 x letno
DO OVE 2017 - 2020
15.5.2017
3
Max intenzivnost 45 % (35 %)
Povečanje intenzivnosti za srednja podjetja 10 %
Povečanje intenzivnosti za mala, mikro podjetja 20 %
Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov ali preko mehanizma za vračilo sredstev
Upravičeni stroški predstavljajo tako razliko med stroški za kurilno napravo na lesno biomaso in kurilno napravo na fosilna goriva
DO OVE sofinanciranje
Vrednost operacije mora znašati vsaj 400.000 €, oziroma vsaj 100.000 €, če gre za mikro DO OVE ali širitev obstoječega sistema
Upravičenci niso mikro podjetja s sedežem v manjših naseljih, katere investicijska vrednost je nižja od 400.000 €
DO OVE sofinanciranje
15.5.2017
4
letno prodana količina
Toplotna obremenitev = -------------------------------------
dolžina trase omrežja
≥ 800 kWh/l/m – 1.000 kWh/l/m = 30 točk
≥ 1.000 kWh/l/m – 1.500 kWh/l/m = 50 točk
≥ 1.500 kWh/l/m – 2.000 kWh/l/m = 70 točk
≥ 2.000 = 100 točk
DO OVE merilo za izbor
HVALA ZA POZORNOST!
15.05.2017
1
Training on bioenergy projects for the financial sector
Financing models, risks and opportunities for bioenergy villages
Rüdiger Lohse
Ljubljana, 12.05.2017
Content
• Life Cycle Calculation
• Tools supplied by BioVill
• Financing instruments
• Risks and mitigation
2
15.05.2017
2
GeneralInvestments in the energy supply
• Investments in energy generation/supply are high
• Local start-ups that operate the plants have few equity
• Numerous options to obtain funding by instituional, private or local investors (e.g. cooperative)
• Depending heavily on national legislation and framework
3
Life Cycle Cost Calculation
Life cycle costs are the total costs over the total life time, discounted according to the year when they occur ISO 14040-44
4
15.05.2017
3
Life Cycle Cost CalculationKey performance indicators
• Static Amortisation
• Net- and Gross Return on Investment (ROI)
• Annuity method
• Net present value (NPV) combined with a cash flow calculation
• Internal rate of return (IRR)
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
5
complexe methods,
for detailed
analysis
Simple methods
for the beginning
Life Cycle Cost CalculationCost Categories
Capital-bound costs• Capital costs for installation systems and their respective
building components (incl. renovation)
Demand-related costs
• fuel
• miscellaneous energy
• operating materials
• cash disposal
• concession fees etc.
Operation-related costs
• costs of servicing (personnel)
• maintenance
• repair, inspection
• trouble-shouting
• rent
• cleaning
• chimney sweeping
• flue gas analyses
Other costs
• insurance
• general levies and charges
• administration
6
15.05.2017
4
Life Cycle Cost CalculationEstimate calculation of heating price in
German case study (passive house districtheating)
• Energy demand: 9.215 MWh
• Investment & planning: € 5.55m (€ 4.43m debt capital)
• Interest rate: 3.6%
• Calculation period: 20 a
• Annuity (annual capital costs) € 315,000
• Energy costs: € 245,000
• Other variable costs: (repair, maintenance, insurance, staff..)€ 400,000
• Sum: € 960,000
➢Heat price (excl. VAT): 104,17 €/MWh
9
Life Cycle Cost CalculationExample b) Calculation with B4B BioHeatProfitability.Assessment tool
10
• Step 1: Calculation of the energy demand
• Step 2: Design of the biomass boiler and the district heating system
• Step 3: Cost calculation• Investments in the district heating system
• Investments in ECM
• Investments in biomass boiler and fossil fuelled boiler
• Construction and development investments (heating centre and others)
• Other investments
• Planning costs, approval costs
• Replacement costs
15.05.2017
5
Life Cycle Cost CalculationExample b) Calculation with B4B BioHeatProfitability.Assessment tool
11
• Step 4: Calculation of revenues• Calculated heat price (sale)• Subsidies• CO2-certificates • Other revenues
• Step 5: Calculation of consumption-related costs and operation related costs
• Costs of biomass, fossil fuels and power • Staff costs• Repair- and maintenance costs • Land costs • Other annual costs
Life Cycle Cost CalculationExample b) Calculation with B4B BioHeatProfitability.Assessment tool
12
• Step 6: Compiling economic parameters• Subsidies / grants• Share of equity / loans• Interest rate for both equity and loans• Period under consideration • Annuity• Weighted average costs of capital (loans and equity)
•
• Step 7: Deriving results• Outputs of the dynamic cash-flow-calculation are • Dynamic time of amortisation• Net present value, • IRR• Calculated heat generation costs (€/MWh)
15.05.2017
6
Life Cycle Cost CalculationExample b) Calculation with B4B BioHeatProfitability.Assessment tool
13
Ou
tgo
ing
pay
men
ts [
€]
Ou
tgo
ing
pay
men
ts[€
]
Annual payments
Option 2: fossel fuelled reference
system
Option 1: wood-pelletss with
fossel fuel peak boiler
Life Cycle Cost CalculationExample b) Calculation with B4B BioHeatProfitability.Assessment tool
14
Inco
min
g P
aym
ents
[€
]
Inco
min
g P
aym
ents
[€
]
Annual revenues
Option 2: fossel fuelled reference
systemOption 1: wood-pelletss with
fossel fuel peak boiler
15.05.2017
7
Life Cycle Cost CalculationExample b) Calculation with B4B BioHeatProfitability.Assessment tool
15
Net
Pre
sen
tV
alu
e [€
]
Net
Pre
sen
t V
alu
e [€
]
Net present value
Option 2: fossel fuelled reference
system
Option 1: wood-pelletss with
fossel fuel peak boiler
Life Cycle Cost CalculationAvailable tools
• B4B BioHeat Profitability.Assessment tool
• Heat cost comparison of biomass vs. fossil fuelsfor
• small in-house ovens and boilers
• Micro grids and medium scale district heating plants
• (biofuel) CHP plant assessment tools
16
15.05.2017
8
Financing InstrumentsKey criteria for the creditor
• Equity/ Debt Ratio
• Cash- Flow of Life Cycle costs
• NPV or IRR (net present value or internal rate of invest)
• Available securities during construction and performance phase
• If third party involved: creditworthiness check as usual
17
Source: Energy Agency Northrine-Westphalia, 2014
Financing InstrumentsKey criteria for the creditor TDD
• Technical Due Diligence (TDD) in brief:
• Motivation of the project (cost effectiveness, local value generation
• Organizing team: experience, expertise (1-3)
• Redundance: Heating station Back- up philosophy; back up or super- storage: (80% ofpeak load/ 2-6 h)
• Quality assurance Biomass logistic concept (wood harvest- boiler)
• Grid: line densitiy of 380- 500 kWh/m grid as one first indicator for technical and economicfeasibility of the concept
• Grid costs: cost driver- costs of 150- 350 €/m grid depending on sealed or not sealedground
• Grid cost reduction measures: small ditches, combined with new water,power, fibreglass
• Grid: selection of materials decides on costs/temperature level
18
Source: Energy Agency Northrine-Westphalia, 2014
15.05.2017
9
Financing InstrumentsKey criteria for the creditor TDD
• Technical Due Diligence (TDD) in brief: II
• Operational concept: responsibilities for the whole value chain: chip, ashes, hotline servicve, technical repair, maintenance, daily control, controlling, invoicing
• Heating station concept: a) mono: 100% of load provided by biomass b) 40- 60% load (kW) by biomass + peak boiler (biomass or fossile)
• Specific cost factors for power station, building, storage (80- 130 €/m³), grid (130- 350 €/m)
National key performance indicator values required
19
Source: Energy Agency Northrine-Westphalia, 2014
Instrument Investment
volume
Flexibility Risks
obligor
Risks
creditor
Requirements Cost
effectivenes
s
(soft) loans small – large medium medium Medium Creditworthiness-
check
High
Subsidies/
grants
Small – large Medium Low Medium Sticking to
technical
standards
High
Leasing Small –
medium
Medium High Medium Creditworthiness-
check
Low
Project
finance
Small – large Medium Medium Medium Creditworthiness-
check
Low
20
Financing InstrumentsOverview
15.05.2017
10
Financing InstrumentsOverview (cont.)
Instrument Investmen
t volume
Flexibili
ty
Risks
obligor
Risks
creditor
Requirements Cost
effectivenes
s
Energy
Efficiency
Funds
Large Low Low Medium Creditworthiness-
check + project
assessment
High
Green bonds Small –
large
Low Low Medium Creditworthiness-
check + sustainability
criteria
Low
Crowdfunding Small High High High Check by credit
reference agency of
crowdfuning platform
High
21
Potential Risks forFinancial Institutions
Potential risks Risk mitigation options
Insolvency or bankruptcy of the
lender
• Limit the duration of the loan/ contract duration).
• Include a risk premium in the interest rate
• Request a high share of ESCO’s own equity
• Request for guarantees or collaterals/indemnity bonds.
Delay or cease of payment of
annuities• Request for guarantees and collaterals
* if claims were sold from the
ESCO to the bank: Building
owners disagreeing to pay for
services
• Request an objection waiver from the building owner
put the risk of disputes on the building owner
22
15.05.2017
11
Konstanze Stein | [email protected] | +49 721 98471-24
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
23
Part 2
Training on financing, contracts and
business models:
Business models and contractual
agreementsRüdiger Lohse
Dole pri Litiji, 11.05.2017
15.05.2017
12
Content
• What are business models?
• Three possible buisnessmodels
• Citizen model
• ESCO model
• Resource-based model
• Contractual agreements
25
Business modell
26
15.05.2017
13
27
Source. Schallmö, 2013a
Buisness Model 1 - Citizen CooperativeStakeholders
Stakeholder Motivation Input Role
Cooperative
member
Sustainability,
financial investment
Financing, initiating and
managing the project
Initiator & driver
Municipality Regional added
value & image
amplification of ideas
Connecting its buildings
Supporter
Famers Diversification of
income
Supply of biomass Supplier
Citizens Cheaper energy Purchasing power or heat Customer
SMEs &
planners
Diversification of
income
Technical expertise on planning,
implementation and maintenance
Consultant &
executor
28
15.05.2017
14
Buisness Model 1Citizen cooperative
29
Citizen cooperative
• Cooperative conducts technicaland financial management, either with own staff or in cooperation with planners andSMEs
• Procurement
• Accounting
• Cooperative acts as a heatprovider (district heatingsystems)
• Tasks: procurement, planning, implementation, financing, operation of the heatingsystems, accounting
30
15.05.2017
15
Citizen cooperativeCash flow and financing
• Equity financing from cooperative members• its a subordinated loan
• Debt financing from banks or other financing institutions• Needed for large investments
• Better financing conditions (especially in Germany)
• Obtaining subsidies
• Income through basic payments and heat price
• Use of surpluses• Dividends distributed to the member’s according to their share
• Building financial reserves
• Supporting social projects
• Lowering heat prices
31
Citizen cooperativeLegal forms
• Energy cooperative as most common form
• Grassroot democracy
• Owns all technical appliances
• Sometimes open for municipalities and SMEs
• Owns the technical plants
▪ Other structures are possible depending on thenational regulations
32
15.05.2017
16
Citizen cooperativeStrengths and weaknesses
• Strengths• Open to all citizens• Shared benefits• Likely to win public trust and
sympathy
• Risks• Volunteers might loose
motivation if there is no quick success
• Lack of professionality whichmight cause higher costs, delay and failure
33
Necessity of consulting experts for work that cannot be done by the cooperative(efficiently)!
Citizen cooperativeSummary
• Cooperatives need
• back-up from the municipality
• Persistence
• A good communication strategy
• Clear responsibilties
• Professional external partners
• Motivated citizens
• Cooperatives generate high support by the localpopulation
34
15.05.2017
17
Energy Contractor ModelStakeholders
Stakeholder Motivation Input Role
Energy Service
Company
(ESCO)
Generation of income Planning, implementing, operation,
maintenance, energy controlling,
optimisation, fuel purchase, (co-)
financing, taking the risk
Executor
Farmers Diversification of
income
Supply of biomass Supplier
Citizens Cheaper energy Purchasing power Customer
SMEs*
planners*
Diversification of
income
Technical expertise Consultant &
exectuor
35
* Applicable if not carried out through the ESCO
Energy Contractor ModelStakeholders
36
15.05.2017
18
Energy Contractor ModelOperation model
• ESCO conducts technicaland financial management
• Planning• Implementation • Maintenance• Operation• Financing• Procurement• Accounting
37
The integrated approach of the model comprises both a) the operation of the
ECMs and b) the operation of the heating generation systems or other renewable
energy systems. The building owner often bears the responsibility for the
operation of the energy conservation measures.
Special issue on the EnergyContractor Model
• ESCO realises energy efficiency measures on the demand side- control systems- heat distributions systems- hot water generation- air condition- lighting- user behavoir- and others
• ESCO calculates the savings on the demand side and theefficient supply of the remaining useful energy demand
depending on the economic outcome on the availability of subsidies and additional payments from the building owners
quality assurance instruments are used in short-term, medium-term and long-term performances
38
15.05.2017
19
Energy Contractor ModelCash flow and financing
• Equity from ESCO andloans from banks
• Obtaining subsidies
• Income through- basic payments(capital costs andservice price)- heat price
39
Source: Bleyl-Androschin J.W., 2009
Energy Contractor ModelLegal forms and owership
• ESCO acts often as limited liable company orstock company
• Ownership of devices• stay with the ESCO for the duration of the contract or
• directly go over to the customers
40
15.05.2017
20
Energy Contractor ModelStrenghts and weaknesses
• Strengths• High proficiency
(professional and cost efficient projects)
• May involve investments in energy demand reduction at the customers (HVAC, lighting)
• Risks do not stay with thecitizens (risk transfer tp theESCO)
• Quality assuranceinstruments for ECMs
• Weaknesses• Availability of ESCO ?• Few influence by the citizens
41
Alternative Operation ModelCooperation between cooperative and ESCO
42
15.05.2017
21
Ressource-based business modelStakeholders
Stakeholder Motivation Input Role
Biomass producers
(farmers, saw
mills, food
industry)
Increasing added
value, diversify
the income
Supply of heat Supplier
Industries (saw
miles, paper
industrie…)
Diversification of
income
Sale residues that are used
for energy production
Supplier
Citizens and
municipality
Cheaper energy Purchasing power and heat Customer
Heat plant
operators*
Diversification of
income
Converting biomass to heat
(and electricity)
Executor
43
* Applicable if not carried out by the biomass producers
Ressource-based ModelOperation model, owership, cash flow
• Look at citizens model(biomass suppliers insteadcitizens, but also organisedas a cooperative)
▪ biomass suppliers (farmers andforesters) and energyproducers, which could also biomass suppliers, organizesthe sufficient energy supply
▪ local biomass processingcompany (SME), the energyproduction is mostly owned bythat company
44
15.05.2017
22
Ressource-based ModelStrenghts and weaknesses
• Strengths
• Performance and priceguarantees forconsumers
• Risks do not stay with thecitizens
• Local value creation
• Weaknesses
• Requirement of a drivingsubject to bring supplyand demand together
45
Contractual agreements
• Contracts with heat consumers
• Contracts with banks/investors
• Contracts with biomass supplier
46
15.05.2017
23
Contractual IssuesContracts with heat consumers
• Sign preliminary contract/ memorandum of understanding
• Security for supplier: demand exists
• Security for consumer: heat will be delivered
• Use dedicated heat supply contracts
• The contract mainly contains
• Start and end time
• Prices of the heat supply service
• Responsibilities for ownership and operation
• Grid and capacity issues
• Agree on basic or guaranteed heat supply
47
Contractual IssuesContracts with heat consumers
48
Basic heat supply Guaranteed heat
supply
Heat plants Already existing Newly installed
Back-up boilers
(peak-demand, grid
maintenance)
At the consumers At the operator
Consumer price for district heat Low High
Risk for operator Low High
In basic heat supply schemes, the capacity of (existing) waste heat
plants is not sufficient to cover the heat demand at any time.
15.05.2017
24
Contractual IssuesContracts with heat consumers
The pricing of the heat supply consists of
• (unique) connection price €/kW or €/connection point
• Basic price: in €/kW/a
• Energy price: in €/MWh
• Measurement price: €/a
• Equipment rental price: €/device/a
49
The heat price can either be fixed or coupled with an index.
Contractual IssuesContracts with banks/investors
Description of the financing instruments:
• Investment volume
• Flexibility
• Risks for the obligor and for the creditor
• Requirements and necessary securities
• Cost effectiveness
50
15.05.2017
25
Contractual IssuesContracts with banks/investors
customer’s point of view:
• Conditions: (fixed) interest rates, fees, provisions, extent of the financing / which measures are financed, compatibility to subsidies, contract duration, flexibility, requirements of the financing institutions (properties of the investments..)
• Securities: cash-flow assessment (financing on the basis of the project), equity of the investors (contractor, citizen initiative..), insurances, bank guarantees, land registry, ..),
• Financing related supports: tax exemption, tax limits, ..
51
Contractual IssuesContracts with banks/investors
financing institutions, criteria for the project assessment (rating)
• Can the project cover the obligations based on the cash flow?
• Are the securities quickly available and for low costs?
• How is the credit rating / the creditworthiness of the project / the company?
• Are additional securities necessary? Which ones?
• Is the customer able to pay back the loan on basis of the agreed conditions?
52Source: Energy Agency Northrine-Westphalia, 2014
15.05.2017
26
Contractual IssuesContracts with biomass supplier
• Long term contracts for stable pricesand security for the supplier
• The quality of the biomass has to bedefined(defined Standards: EN 17225 orthe biofuel handbook of the Biomass Trade Centers)
53
15.5.2017
1
Tehnična pomoč ELENARajko Leban, direktor GOLEA, Gozdarski Inštitut Slovenije, 12. maj 2017
GORIŠKA LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJAMednarodni prehod 6, Vrtojba5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija
www.golea.si
[email protected] [email protected]
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
10 PREDNOSTNIH NALOG #TeamJuncker (2014-2019)
1. Delovna mesta, rast, naložbe – "JUNCKERJEV SKLAD"
2. Enotni digitalni trg
3. Energetska unija in podnebne spremembe
4. Notranji trg
5. Poglobljena in pravična ekonomska in monetarna unija
6. Uravnotežen trgovinski sporazum EU - ZDA
7. Pravosodje in temeljne pravice
8. Migracije
9. Močnejši globalni igralec
10. Demokratične spremembe
15.5.2017
2
Obseg naložb po Evropi: v času krize padec za 15 % (434 € mrd)
Realne bruto investicije v osnovna sredstva – izhodiščni trend vs. zgodovinski trend vs. naložbeni načrtEU-28, v cenah iz 2013, v mrd €
GFCF zgodovinska norma, ob predpostavki razmerja naložbe/BDP 21-22%
naložbeni načrt
zgodovinski trend / izhodiščna napoved
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017
2,416
3,039
2,527
2,543
2,5282,567
2,6402,717
3,021
2,657
2,714
2,606
2,659 2,647
2,869
napovedi
2,678
2,748
2,864
2,940
3
RAZLOGI ZA NALOŽBENI NAČRT
NALOŽBENA VRZEL
VISOKA LIKVIDNOST NA TRGIH
OMEJITVE JAVNIH PRORAČUNOV
ŠTEVILNE OMEJITVE ZA NALOŽBE
NALOŽBENI NAČRT ZA EVROPO
kombinacija
političnega ukrepanja na ravni EU
in v državah članicah
+
spremenjena logika u/porabe
EU proračuna
+
sposobnost mobiliziranja
zasebnega kapitala v smeri
strateških naložb
4
15.5.2017
3
CILJ • rast, delovna mesta & naložbe, konkurenčnost
• v obdobju 2015-2018 ustvariti za 315 milijardnaložb po EU - TO NE POMENI, DA JE NAVOLJO NOVIH 315 MILIJARD SREDSTEV!
• potencial: 1,3 milijona novih delovnih mest
• olajšati dostop do finančnih virov malim in srednjevelikim podjetjem (MSP) – t.i. MSP DEL
• v Evropi velike potrebe po čezmejni infrastrukturi
– t.i. INFRASTRUKTURNI DEL
KAKO GA DOSEČI? 5
Evropsko svetovalno vozlišče za
naložbe
2. POMOČ
3. REGULATIVNO OKOLJE IN ODPRAVA
OVIR ZA NALOŽBE
NALOŽBENI NAČRT – 3 STEBRI
6
1. EVROPSKI SKLAD ZA STRATEŠKE
NALOŽBE (EFSI)
Evropski portal naložbenih
projektov Tehnična pomoč EIB ELENA 2,25 mio € -
GOLEA.
Finančne spodbude SPS-a s podporo
EFSI:
Programa COSME in EASI.
15.5.2017
4
1. EVROPSKI SKLAD ZA STRATEŠKE NALOŽBE (European Fund for Strategic Investment - EFSI)
7
▪ ni sklad, ampak jamstvena shema, podprta s proračunom EU
▪ ni samostojna pravna oseba, deluje preko skupine EIB (Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad)
▪ jamstvena shema omogoča EIB prevzemanje večjih tveganj
▪ ekonomska upravičenost in tehnična izvedljivost projekta
▪ naložbe so tržno usmerjene, brez političnega vmešavanja
▪ brez nacionalnih ali sektorskih kvot
1. EVROPSKI SKLAD ZA STRATEŠKE NALOŽBE (European Fund for Strategic Investment - EFSI)
8
▪ dinamiko in obseg odobrenih naložb določa povpraševanje
▪ obvezen določen delež investiranja s strani zasebnega sektorja – boljša uporaba javnih sredstev – ne več NEPOVRATNA SREDSTVA (SUBVENCIJE)
▪ velikost naložb
▪ prvotno minimalni prag za EIB kredite: 25 milijonov €, vendar zdaj te omejitve ni več, pregleda se tudi projekte manjših vrednosti
▪ projekte manjših vrednosti je mogoče strniti v naložbene platforme
▪ dodatnost v primerjavi z obstoječimi instrumenti
▪ višje prevzemanje tveganja kot običajna aktivnost EIB – pri dodeljevanju EFSI jamstva je ključna ocena tveganja
15.5.2017
5
1. EVROPSKI SKLAD ZA STRATEŠKE NALOŽBE (European Fund for Strategic Investment - EFSI)
9
▪ EFSI je fleksibilen inštrument:
možnost kombiniranja z drugimi skladi ESIF (evropski strukturni in investicijski skladi) in programi EU (Instrument za povezovanje Evrope-CEF, COSME, InnovFin, Obzorje 2020), ZELO POMEMBNO TUDI ZA t.i. KOHEZIJSKE DRŽAVE V PRORAČUNSKEM OBDOBJU 2014-2020
▪ geografski obseg
▪ EU28
▪ Izven EU: države v procesu širitve (Zahodni Balkan, Turčija), države južne ali vzhodne EU soseščine, države EEA/EFTA), pogoj v projekt mora biti vključena subjekt s sedežem v EU
EFSI: kdo je upravičen?
10
POMOČ, KI POMOČ, KI JE NA VOLJO JE NA VOLJO
korporativni sektor
MSP (do 250 zaposlenih)
ali podjetja z do 3.000
zaposlenimi
nacionalne spodbujevaln
e banke in finančni
posredniki
naložbene platforme, namenske
družbe (SPV)
Javni sektor,
državne in lokalne oblasti
15.5.2017
6
1. EFSI: UPRAVIČENI SEKTORJI
1. raziskave, razvoj in inovacije
2. energija (prioritete energetske unije)
3. promet
4. informacijske in komunikacijske tehnologije
5. okoljska učinkovitost in učinkovita raba virov
6. urbani in družbeni projekti
7. Zdravje
8. podpora MSP in "mid-cap" (do 3.000 zaposlenih) podjetjem
V VELIKI MERI GRE ZA SPODBUJANJE JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV 11
Ključne razlike: EFSI in "evropskimi skladi"
12
EFSI "evropski skladi"
ni geografskih kvot nacionalne kvote
ni sektorskih kvot sredstva so porazdeljena po politikah
je neodvisna od vladnih strategij ali prednostnih
nalog
operativni programi (OP) 2014-2020
povratna sredstva (krediti) nepovratna sredstva
obvezna udeležba zasebnega kapitala
udeležba zasebnega kapitala ni obvezna
15.5.2017
7
EFSI - IZBORNI POSTOPEK IN KRITERIJI
▪ skrbni pregled (due dilligence) izvaja EIB -> odbor za naložbe
▪ vsak projekt se ocenjuje glede na 4 kriterije
1. kvaliteta in upravičenost projekta (rast, delovna mesta, trajnostna naravnanost)
2. skladnost s prednostnimi področji (sektorji)
3. tehnični in finančni vidik
4. dopolnilni kazalniki
▪ dodatnost, makroekonomski kazalniki, multiplikacijski učinek, zasebna sredstva, sodelovanje z nacionalno spodbujevalno banko, sofinanciranje z drugimi EU skladi,.
13
krepitev svetovalnih storitev – Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe
(European Investment Advisory Hub - EIAH) www.eib.org/eiah
▪ EIB nudi različne oblike tehnične pomoči v fazi priprave projekta
▪ v Sloveniji je vstopna točka vozlišča SID Banka
2. POMOČ, KI JE NA VOLJO
14
15.5.2017
8
preglednost naložb v Evropi - Evropski portal naložbenih projektov (European Investment Project Portal –EIPP)
www.ec.europa.eu/eipp▪ objava projekta na EIPP poveča vidnost projekta▪ priložnost, da boste našli vlagatelje iz celega sveta, ki iščejo naložbene priložnosti
v Evropi▪ dostop do široke mreže investitorjev, svetovalcev in tehnične pomoči, ki lahko
pomaga pri nadaljnjem strukturiranju in financiranju projekta
Ali moj predlog izpolnjuje pogoje za objavo na EIPP?▪ minimalna vrednost projekta mora biti vsaj €10 milijonov▪ začeti se mora v obdobju treh let od predložitve na EIPP▪ nosilec mora biti javna ali zasebna entiteta, ustanovljena v državi članici EU▪ združljivost z veljavnim pravom EU in nacionalno zakonodajo
Objava projekta na portalu nikakor ne pomeni tudi zagotovitve financiranja!
2. POMOČ, KI JE NA VOLJO
15
• boljša in bolj predvidljiva regulacija
• boljše delovanje enotnega trga EU
▪ energetska unija
▪ enotni digitalni trg
▪ unija kapitalskih trgov
▪ trg storitev
▪ enotni evropski prometni prostor
• strukturne reforme v državah članicah
• odprtost za mednarodno trgovino in naložbe
3. IZBOLJŠATI NALOŽBENO OKOLJE
16
15.5.2017
9
17
Rezultati - #InvestEU #EFSI
23
Slovenija 0,00 €
EFSI - rezultati do 4/4/2017
▪ 183,5 milijard naložb (ki so pokrite z 33 milijard. jamstev)
▪ 206 infrastrukturnih projektov
▪ 271 sporazumov za financiranje MSP – doseg 400.000 podjetij
▪ sektorji: MSP (31%), energetika (24%), R&I (21%), digitalna infrastruktura (10%), promet (8%)
▪ 3 od 4 upravičencev EFSI jamstev so novi klienti EIB
▪ EIB je povečal obseg bolj rizičnih aktivnosti iz 4 milijard na 11 milijard €
▪ 62% vrednosti naložb, ki jih je doslej podprl EFSI, zagotavlja zasebni sektor 18
15.5.2017
10
Energetska prenova blokov in hiš v regiji Ile de France
EIB (EFSI) podpora: 400 milijonov EUR
Vrednost projekta: 800 milijonov EUR
Cilj: energetska učinkovitost 40.000 stanovanj
Javno-zasebno partnerstvo, ki lastnikom stanovanj ponuja paketne rešitve s tehnično in finančno pomočjo (naložbena platforma).
Naložbe v energetsko učinkovitost bodo koristile gospodarstvu z zniževanjem računov za energijo, zmanjševanjem emisij in ustvarjanjem novih delovnih mest v gradbeništvu (ocenjeno na 6000).
Skupni prihranki energije se ocenjeni na 288.000 MWh na leto, kar predstavlja letno porabo energije kar 9.600 francoskih gospodinjstev.
19
Gradnja novega papirnega
mlina in tovarne celuloze na Finskem
EIB podpora: 275 milijonov €
Vrednost projekta. 1,2 milijarde €
Tekom gradnje ustvarjanje 6.000 delovnih mest,
Po gradnji 2.500 delovnih mest v lesni industriji.
Tovarna bo temeljila izključno na obnovljivih virih energije (nič fosilnih goriv) in visoki okoljsko prijazni obdelavi odpadnih voda.
20
15.5.2017
11
Gradnja mreže 14 zdravstvenih domov na Irskem
EIB podpora: 70 milijonov €
25-letni kredit
zagotavljanje bolnišnične oskrbe bližje državljanom
Izobraževalna bolnišnica v Birminghamu (VB)
EIB podpora:120 milijonov €
Vrednost projekta: 300 milijonov €
30-letni kredit
666 novih postelj, 3.800 delovnih mest tekom gradnje
21
Gradnja 1300 stanovanj na Poljskem (Poznan) za srednji sloj
Ciljna skupina: ljudje z dohodki, ki so višji za pridobitev stanovanj brez najemnine, a občutno prenizki za najem kredita za nakup lastnega stanovanja
Kredit: 34 milijonov €
Širši učinki: pripadajoča infrastruktura, rekreacijski in komercialni del; želja, da se ohrani obseg vpisov na univerzo in zaustavi odseljevanje iz mesta/regije
22
15.5.2017
12
Irska: podpora vlaganjem v gozdarstvo/lesno industrijo
Skupna pobuda vseevropskega sklada specializiranega za naložbe v gozdarstvo Dasos, irskega naložbenega sklada ter EIB
Finančna struktura:
EIB:28,5 mio €, irski naložbeni sklad: 55 mio €, ostalo zasebni kapital
shema naj bi sprožila za 112 milijonov € naložb –upravljanje portfelja 15.000 hektarjev gozdov
Ideja:
povezovanje razdrobljenih lastnikov manjših gozdov, boljše upravljanje z gozdovi;
povezovanje z industrijo (zagotovitev stabilne ponudbe lesa za industrijo, ker Irska za gozdove ne bo več namenjala subvencij),
revitalizacija gozdnih območij
23
Finska: podpora za raziskave in razvoj v mlečni industriji
podjetje Valio
EIB kredit: 30 milijonov €
za razvoj nove tehnologije, inovacij,
nutricistične analize,
razvoj novih produktov,
raziskave potrošnikovih prednostnih izbir.
za povečanje izvoza
Fokus:
izdelki brez laktoze,
izdelki z manjšo vsebnostjo sladkorja oz. sladili,
Izdelki z nižjo vsebnostjo soli. 24
15.5.2017
13
Regionalna naložbena platforma za razvoj lokalne infrastrukture: sklad Infranode
dolgoročni sklad, ki deluje po načelu javno-zasebnih partnerstev (povezovanje javnega sektorja z dolgoročnimi vlagatelji; več kot 20 let)
sedež na Švedskem, vlaganja po Skandinaviji
vlaganja v številne manjše projekte (ki bi bili sicer premajhni za neposredno financiranje EIB)
EIB kredit: 900 milijonov švedskih kron (92 milijonov €)
Fokus:
manjši podjetja/projekti s področja lokalne infrastrukture (promet, energetska učinkovitost , obnovljivi viri, …)
25
SLOVENIJA?
Okno MSP
projekt Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki slovenskim podjetjem omogoča lažji dostop do financiranja in zagotavlja za 180 milijonov jamstev za bančne kredite.
To bo 1.100 slovenskim podjetjem pomagalo pri rasti, zaposlovanju in razvoju.
Infrastrukturno okno
zaenkrat še ni odobrenega projekta
Razlogi:
-navajenost na nepovratna sredstva
- slabo razvit trg zasebnega kapitala
-previdnost države pri podpori projektov/platform zaradi vpliva na javni dolg
-malo pozitivnih izkušenj z javno zasebnimi partnerstvi
26
15.5.2017
14
PovzEtek – KLJUČNA SPOROČILA?
▪ to niso dodatna nepovratna sredstva (novi sklad/i), ampak gre za povratna sredstva krita z jamstvi EU – nova logika uporabe EU proračuna; naj bi se nadaljevala tudi po letu 2020
▪ s proračunom EU se krije potencialno izgubo, ki bi jo projekt ustvaril do EIB (nova logika delovanja EIB, ki zdaj podpira tudi projekte z večjimi tveganji)
▪ ni nobenih razpisov ali rokov za oddajo
▪ imate ekonomsko vzdržen projekt – kontaktirajte EIB (ne glede na velikost projekta), projekt gre v pregled, šele na koncu se odloči, ali se mu da EFSI garancija
▪ možnost kombiniranja inštrumentov s povratnimi sredstvi
▪ medsebojno združevanje v platforme 27
Več informacij
Spletna stran Evropske komisije
http://ec.europa.eu/invest-eu
Spletna stran Evropske investicijske banke (dobri opisi projektov po sektorjih, državah, stanju odobritve) http://www.eib.org/invest-eu
Spletna stran Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe www.eib.org/eiah
Spletna stran Predstavništva Evropske komisije http://ec.europa.eu/slovenia
#InvestEU #EFSI28
15.5.2017
15
KOGA LAHKO KONTAKTIRAM?
na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji
Tina Vončina, 01/252 8802, [email protected] Hudina Kmetič, 01/252 88 15, [email protected]
EIB pisarna v Sloveniji 01/320 6240, [email protected]
in seveda SID banko ….
#InvestEU #EFSI29
2. POMOČ - Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe(EIAH)
15.5.2017
16
Kombiniranje finančnih instrumentov
32
Primer kombiniranja finančnih instrumentov
15.5.2017
17
Naložbene platforme –EFSI za manjše projekte
▪ rešitev za manjše projekte in občine / podjetja, da dosežejo min velikost financiranja - 25 mio €
▪ namenjene financiranju večjega števila podobnih projektov na “skupnem imenovalcu”
▪ rešitev npr., da več občin / podjetij skupaj pristopi k energetski obnovi stavb – ZDRUŽUJMO PROJEKTE
▪ nacionalne, meddržavne, regionalne, multi-regionalne, tematske (eno- ali večsektorske)
34
Naložbene platforme –EFSI za manjše projekte
15.5.2017
18
35
Finančna platforma –Primer Heute de France
36
Podprti projekti v Evropi
▪ BELGIJA EIB financiranje pod EFSI 100 mio €
vetrne elektrarne na morju Skupni str. projekta 542 mio €
▪ VELIKA BRITANIJA, Birmingham EIB financiranje pod EFSI 120 mio ₤
gradnja nove učne bolnišnice Skupni str. projekta 350 mio ₤
javno-zasebno partnerstvo + 3.800 delovnih mest
▪ FRANCIJA
Javno-zasebno partnerstvo in javno
energijska učinkovitost 40.000 stanovanj EIB financiranje pod EFSI 400 mio €
in hiš po celi Franciji Skupni str. projekta EUR 800 mio €
(izolacije, ogrevanje, prezračevalni sistemi) + 6.000 delovnih mest
▪ ŠPANIJA
distribucijsko omrežje zemeljskega plina EIB financiranje pod EFSI 160 mio €
v oddaljenih mestih in na podeželju Skupni str. projekta 326 mio €
▪ FRANCIJA, BELGIJA, DRUGE EU
regeneracija nekdanjih industrijskih območij v Franciji in Belgiji v 5.000 novih stanovanj EIB financiranje pod EFSI 30 mio €
Ginkgo sklad 2 bo nadaljeval uspeh Ginkgo sklad 1 pri čiščenju onesnaženih območij, Skupni str. projekta 120 mio €
s pomočjo okolju prijazne tehnike, ki jih pretvori v domove in pisarne. + 8.500 delovnih mest
15.5.2017
19
37
Podprti projekti v Evropi za podjetja
▪ POLJSKA, Presto StalNakup novega zemljišča in proizvodnje za širitev trga.
Financiranje COSME, EU garancija za kredit
▪ ITALIJA, AurelŠiritev podjetja v raziskave in razvoj na področju elektronskih vezij.
Financiranje COSME, EU garancija za kredit
▪ HRVAŠKA, BB OrahovicaRibogojnica za širitev svoje dejavnosti na 4500 ha, proizvodnjo
ribjih filejev, zmrznjenih rib, idr.. Financiranje HBOR 4,4 mio €, EU garancija za kredit
▪ ITALIJA, ArvediPosodobitev in izboljšanje energetske učinkovitosti proizvajalca jekla, procesov in izdelkov.
EIB financiranje pod EFSI 100 mio €
Skupni str. projekta 227 mio €
▪ NEMČIJA, Heidelberger DruckmaschinenFinanciranje raziskav, razvoja in inovacij na področju tiskarskih strojev in digitalnega tiska.
EIB financiranje pod EFSI 100 mio €
38
Podprti projekti v Evropi za podjetja
▪ LATVIJA, Krists Ēberliņš Nakup 350-tih novih čebeljih družin in opreme za vzrejo, izobraževanje študentov
in izdelavo čebeljega kruha, tudi za izvoz. Financiranje EFSI
▪ BOLGARIJA, Sofia, Bee Smart TechnologiesDigitalna prihodnost za panje v prihodnosti (spremljanje vseh ključnih meritev zdravja in produktivnosti čebel). Financiranje EFSI
▪ GRČIJA, Creta FarmsRazvili inovativno proizvodnjo bolj zdravega svinjskega mesa(odstranjujejo nasičeno maščobo in vbrizgavajo ekstra deviško olje).
EIB financiranje pod EFSI 15 mio €
▪ NIZOZEMSKA, Gelderland, HymoveRazvili tehnologijo za mobilne avtobuse na vodikovo gorivo. Avtobus oddaja le vodo, ki izboljša kakovost zraka. Prav tako je skoraj popolnoma tiho.
EU garancija 50.000 €▪ NEMČIJA, TrierPrvi lepotni salon in wellness center za moške.
EU financiranje
15.5.2017
20
Kako do “EFSI projektov” v Sloveniji?
▪ Mentalni premik v zvezi z EU sredstvi, od subvencij h kombiniranju različnih vrst sredstev
▪ Boljše usklajevanje med zasebnimi in javnimi subjekti pri identifikaciji in ustvarjanju projektov
▪ Pripravljenost preučiti možnosti za investicijske platforme in njihova uporaba pri manjših projektih
▪ Večji poudarek na ekonomski plati projektov (“bankable”)
▪ Mobilizacija institucionalnih investitorjev in podrejena sredstva za naložbe v nacionalnem interesu
▪ Več čezmejnega sodelovanja in vključenosti v regionalne in evropske investicijske podvige
▪ Aktivnejši pristop k zahtevi po tehnični pomoči
▪ Lastna udeležba
▪ Delitev tveganj
Kontakti v SID banki za EFSI in EIAH
Borut Kocič, Direktor oddelka za podjetja
Telefon: 01/2007-530, email: [email protected]
Nadja Cvek, Vodja financiranja infrastrukture
telefon: 01/2007-569, email: [email protected]
www.sid.si
15.5.2017
21
TEHNIČNA POMOČ ELENA• The European Local Energy Assistance - ELENA
• Skupna pobuda EIB in EK v okviru evropskega programa IEE (Intelligent Energy Europe II)
• EU sredstva za sofinanciranje tehnične pomoči za pripravo URE in OVE projektov
• Ciljna skupina končnih prejemnikov: regionalni in lokalni organi, ki izvajajo regionalne in lokalne energetske koncepte
• Cilj: pripraviti ekonomsko upravičene URE in OVE projekte in jih tako narediti zanimive za zunanje financiranje (energetsko pogodbeništvo, sredstva virov finančnih institucij,..)
http://www.bei.org/products/advising/elena/index.htm
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
PROJEKT PM4PM uvod• PM4PM – Preparation and Mobilisation of Financing for Sustainable Energy
Investments in Primorska Region Municipalities
• Skupen naložbeni projekt 21 občin
• Nameni naložb
Celovita energetska prenova javnih stavb, stavbni ovoj, prezračevanje, ogrevanje, notranja razsvetljava
Izgradnja / prenova sistemov za daljinsko ogrevanje
Energetska prenova cestne razsvetljave
Naložbe v učinkovit in čist urbani promet
Naložbe v energetsko učinkovitost oskrbe z vodo
http://www.golea.si/elena
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
15.5.2017
22
PROJEKT PM4PM tabela investicijOBČINA
ES JAVNIH STAVB DOLBJAVNA
RAZSVETLJAVATRAJNOSTNA MOBILNOST
KOMUNALNA INFRASTR. SKUPAJ DELEŽ
Pripadajoči znesek TP
1AJDOVŠČINA 1.645.000 191.500 1.836.500 3,99% 30.000 2BOVEC 1.050.000 700.000 122.000 97.600 1.969.600 4,28% 88.881
3BRDA 0 250.000 250.000 0,54% 11.282
4CERKNO 982.736 982.736 2,13% 44.348 5DIVAČA 439.097 30.500 25.000 494.597 1,07% 22.320
6HRPELJE-KOZINA 2.082.300 500.000 54.900 2.637.200 5,73% 119.008
7 IDRIJA 5.541.050 1.500.000 146.400 488.000 500.000 8.175.450 17,76% 368.931 8 ILIRSKA BISTRICA 3.600.000 400.000 61.000 61.000 100.000 4.222.000 9,17% 190.525
9 IZOLA 786.000 860.000 12.200 1.658.200 3,60% 74.829
10KANAL OB SOČI 270.000 61.000 20.000 351.000 0,76% 15.839 11KOBARID 1.000.000 400.000 366.000 61.000 200.000 2.027.000 4,40% 91.472
12KOPER 2.248.860 300.000 300.000 305.000 50.000 3.203.860 6,96% 144.579
13LOGATEC 902.960 60.000 962.960 2,09% 43.455 14LOG- DRAGOMER 500.000 500.000 1,09% 22.563
15MIREN-KOSTANJEVICA 464.000 30.000 494.000 1,07% 22.293
16NOVA GORICA 4.826.049 760.000 1.700.581 40.000 300.000 7.626.631 16,56% 344.164 17POSTOJNA 2.150.000 510.936 73.200 2.734.136 5,94% 123.382
18PIVKA 661.000 661.000 1,44% 29.829
19RENČE-VOGRSKO 225.228 50.000 35.000 150.000 460.228 1,00% 20.769 20SEŽANA 1.300.000 170.000 200.000 1.670.000 3,63% 75.361
21ZAGORJE 1.475.000 500.000 230.000 2.205.000 4,79% 99.504
22KOVOD 350.000 350.000 0,76% 15.794 23SS MONG 393.318 393.318 0,85% 17.749
24SS MOK 180.000 180.000 0,39% 8.123
SKUPAJ 32.411.598 5.090.000 5.197.917 1.809.400 1.536.500 46.045.416 100,00% 2.025.000
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
PROJEKT PM4PM – upravičeni stroški• Upravičeni stroški znašajo 90%
stroškov potrebne dokumentacije za pripravo projektov do podpisa pogodbe s pogodbenikom (JZP) oziroma izvajalcem (JN), to so razširjeni energetski pregledi, investicijska, projektna in razpisna dokumentacije,..
• 10% prispevajo sodelujoče občine
• Projekt traja 36 mesecev od 1.10.2016 do 30.9.2019
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
15.5.2017
23
PROJEKT PM4PM – upravljanje projekta• Vse sodelujoče občine so imenovale v
Usmerjevalni odbor (Steering Committee) po enega člana (župani, direktorji občinskih uprav, vodje oddelkov,..), predstavnika pa je imenovala tudi SID banka, član pa je tudi direktor GOLEA.
• Usmerjevalni odbor je imenoval Upravni odbor (Management Board) katerega sestavlja pet članov: Trije iz občin, predstavnik SID banke in direktor GOLEA
• Znotraj GOLEE je ustanovljena izvajalska enota (PIU – Project Implementation Unit) sestavljena iz 7 sodelavcev
• Pri izdelavi potrebne dokumentacije se vključuje še zunanje izvajalce
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
PIU
PM4PM
External experts InvestmentsDepartments
PROJECTS / LOT 1
PROJECTS / LOT 2…
PROJECTS / LOT nEPC Provider 1,
MUNICIPALITIES
PR
OJE
CT
IMP
LEM
ENTA
TIO
NP
RO
JEC
T F
INA
NC
ING
Owncapital
EIBSID Bank
CommercialBanks
Eco Fund
EPC Provider 2 …
EPC Provider n,ESCO n,UTILITY n
MUNICIPALITY 1
MUNICIPALITY 2 …
MUNICIPALITY 21
Local budget
CohesionFund
51% 9% 40%
Steering Committee
EPC projects
PROJEKT PM4PM – združevanje naložb• Združevanje (geografsko razpršenih) naložb v ekonomsko – upravičene
projekte• Pomembni so kriteriji združevanja Sledenje evropskim in nacionalnim strateškim ciljem: zmanjšanje porabe energije za 20%Kombiniranje ukrepov učinkovite rabe energije
Optimizacija ukrepov učinkovite rabe energijePokrivanje izdatkov projekta v obdobju 15 let s kombinacijo zmanjšanja izdatkov za energijo in nepovratnih sredstev EKP
Upoštevanje možnosti zunanjega financiranja (prenos današnjih stroškov za obdobje 15 let): zasebni partner oz. energetsko pogodbeništvo, povratna sredstva EKP finančnih instrumentov, druga povratna sredstva (SID banka, Eko sklad, Ribniški sklad, komercialne banke,..)
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
15.5.2017
24
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO• Energetsko pogodbeništvo je način pogodbenega
znižanja stroškov za energijo, pri katerem podjetje za energetske storitve (ESCO – Energy Service Company) izvede potrebne ukrepe učinkovite rabe energije na naročnikovih objektih, naročnik pa mu zanje plača dogovorjeni znesek, pri čemer dogovorita tudi pogodbeno kazen za primer nedoseganja dogovorjenih rezultatov oziroma prihrankov energije.
• Običajno se pogodbeno zagotavljanje prihrankov kombinira tudi s pogodbeno oskrbo z energijo in s tem doseže boljšo ekonomiko celotnega investicijskega projekta.
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
PORAZDELITEV TVEGANJAUstvarjamo obnovljivo prihodnost
15.5.2017
25
ESCO MODEL GOLEA MARIE
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
SREDSTVA EKP 2014-2020
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
15.5.2017
26
POSTOPKI V OBČINAH
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
POSTOPEK JZP predhodni postopek
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
• Občine morajo obvezno izvesti predhodni postopek in preveriti možnost izvedbe projekta preko JZP
• Če je test JZP negativen lahko investicijski projekt izvedejo same preko javnega naročila
Predhodni postopek
Javni razpis
Izbor izvajalca
Sklenitev pogodbe
15.5.2017
27
JZP – koncesija storitev
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
• Ministrstvo za finance je izdalo mnenje v katerem je pogodbeno zagotavljanje prihrankov opredelilo kot koncesijo storitev in katero se ne šteje v zadolževanje občin, če znaša novi skupni strošek (storitev + energija) manj, kot predhodni strošek za energijo.
JZP
pogodbeno
(ZJZP, ZJN, ZGJS)
javnonaročniško
koncesijsko
k. gradenj
k. storitev
statusno
(ZJZP, ZGJS, ZJF)
PRVE PRIJAVE NA JOB _ 2016
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
• Na prvi javni razpis MzI za 40% sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin JOB _ 2016 so primorske občine Ajdovščina, MO Koper, Divača, Renče – Vogrsko in MO Nova Gorica prispevale 4 prijave v višini dobrih 5 mio € za prenovo 9 stavb, žal zaradi nezainteresiranosti zasebnih partnerjev vse v obliki JN.
• Na drugi razpis MzI, z oddajo vlog v aprilu 2017 smo prijavili prenovo 5 stavb v občini Logatec v višini 1 mio €, OŠ Cerkno v višini 0,8 mio €, OŠ in vrtec Bertoki in vrtec Prisoje MO Koper 0,8 mio € (JN).
• V fazi konkurenčnega dialoga - JZP pa je 9 stavb v občini Postojna v višini 4 mio € ter OŠ in ZD Idrija v višini 1,5 mio €.
15.5.2017
28
ODPRTE DILEME
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
• Ustrezno financiranje MSP kot ESCO podjetij ter vzpostavitev finančnih mehanizmov, garancijskih shem,..
OP EKP predvideva:
ODPRTE DILEME
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
• Namenski kredit občinam, ki se vrača izključno iz prihrankov energije se ne šteje v zadolževanje občin.
• Občine si ne morajo poračunati DDV, kateri je neupravičen strošek in 40% nepovratnih sredstev postane 30% in kjer morajo računati še finančno vrzel in prihranke energije upoštevati kot prihodek investicijskega projekta.
15.5.2017
29
MOŽNE REŠITVE
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
• Občina v obliki JN izvede ukrepe, ki niso ekonomsko zanimivi za zasebnika in za ta del pridobi kredit, ki se ne šteje v zadolževanje. Zasebnik namreč izvede ostale ukrepe v obliki JZP in prevzame upravljanje objekta in s tem zagotavlja prihranke ter nosi tveganja nedoseganja prihrankov. Ključno pri tem je, da občina plača za energijo, storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov in stroške kredita manj kot pred tem.
DRUGI PROJEKTI
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
• Poleg tehnične pomoči EIB ELENA je GOLEA že pridobila štiri nove EU projekte: CitiEnGov na programu Srednja Evropa, MAESTRALE, ENERJ in SISMA na MED programu ter NEKTEO na SI-AT.
• Z energetskim pogodbeništvom se ukvarjamo tudi v projektu SISMA in kjer bi radi razvili nove modele in predlagali nove finančne mehanizme za zagotovitev večjega deleža JZP pri izvajanju naložbenih projektov trajnostne energetike.
15.5.2017
30
RAZVOJNE PRILOŽNOSTI
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
• Možnost pridobitve tehnične pomoči ELENA za pripravo projektov na področju javnega potniškega prometaza pripravo projektov (tehnična pomoč znaša 1/10 kasneje izvedene investicije).
Ustvarjamo obnovljivo prihodnost
GORIŠKA LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA
Mednarodni prehod 6, Vrtojba
5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija
www.golea.si [email protected]
15.05.2017
1
Pomen lesne biomase na poti k energetski samooskrbnosti krajev Dr. Nike Krajnc
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
1
Zakaj lesna biomasa?KAKO ENERGETSKA SAMOOSKRBNOST?
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
2
15.05.2017
2
1. Zato ker imamo lesa še vedno dovolj
Razlog št.1
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
3
Dejanski tržni potenciali lesne biomase
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
4
Les slabše kakovosti Iglavci [tss] Listavci [tss] Skupaj [tss]
Državni in občinski gozdovi ter
gozdovi drugih pravnih oseb
80.000 340.000 420.000
Zasebni gozdovi 140.000 890.000 1.030.000
SKUPAJ 220.000 1.230.000 1.450.000
Teoretični potenciali
Les slabše kakovosti Iglavci [tss] Listavci [tss] Skupaj [tss]
Državni in občinski gozdovi ter
gozdovi drugih pravnih oseb
60.000 260.000 320.000
Zasebni gozdovi 50.000 100.000 150.000
SKUPAJ 110.000 360.000 470.000
Dejanski tržni potencial
15.05.2017
3
Zakaj je pomembno tako ocenjevanje količin?
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
5
- Podlaga za odločitve investitorjev
- Podlaga za razvoj energetsko neodvisnih krajev
- Podlaga za akcijske načrte in programe Zagotavljanja kakovosti zraka
Vendar pa je potrebno za konkretno in dobro analizo veliko podatkov
Analiza količin za Maribor
1 – Državni gozdovi – z upoštevanjem konkurence2 – Državni gozdovi brez upoštevanja konkurence3 – Zasebni gozdovi z upoštevanjem konkurenčne rabe4 - Zasebni gozdovi brez upoštevanja konkurenčne rabe5 – Vsi gozdovi z upoštevanjem konkurenčne rabe6 – Vsi gozdovi brez upoštevanja konkurenčne rabe
Kam po les, če želimo zgraditi DOLB z letno porabo 10.000 m3?
15.05.2017
4
Kako do podatkov?
• Analize za posamezne objekte so komplekse (primer večje žage, daljinskega sistema…)
• Dostop do ocen je možen preko internetnega informacijskega portala WoodChainManager:• http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
• Podatki so dostopni na nivoju občin
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
7
2. Zato ker je les pomemben vir energije že danes
Razlog št. 2
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
8
15.05.2017
5
Raba lesa v energetske namene
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
9
20,68
29
45,38
1,921,23 1,8
Zemeljski plin (20,6 %) Kurilno olje (29 %)
Lesna goriva (brez pelet) (45,4 %) UNP (1,9 %)
Peleti (1,2 %) Drugo (1,8 %)
0,000
500,000
1.000,000
1.500,000
2.000,000
2.500,000
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Elektrarne Sistemi sočasne proizv. Elektrike in toplote
Toplarne Industrija
Gospodainjstva
Glavni porabniki lesne biomase v energetske namene (Vir: SURS)
Raba energentov v gospodinjstvih(Vir: MOP)
Elektrarne (Vir: Borzen 2016)
98 7
3.323
42 322
Hidroelektrarne Vetrne elektrarne
Sončne elektrarne Elektrarne na biomaso
Bioplinske elektrarne Drugo
Razpoložljivost goriv
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
10
15.05.2017
6
Drva
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
11
• Podatki nezanesljivi
• Obstajajo zgolj ocene, ki izhajajo iz analize tokov lesa ali energetskih bilanc ali iz podatkov o odkupu lesa
• Izračunavamo in ocenjujemo iz:• Bilanc lesa
• Podatkov o številu kotlov
• Podatkov SURS o odkupu lesa slabše kakovsti – listavce
• Ocenjujemo, da se letno v gospodainjstvih porabi: 1.100.000 m3 drv – MERSKE ENOTE!?
Pretvorniki – merske enote –¨Kaj kupujem in koliko porabim?
• Pretvornik med enotami je dostopen na informacijskem portalu WoodChainManager
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
12
15.05.2017
7
Cene drv
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
13
Povprečna cena bukovih drv z vsebnostjo vode okoli 20 % ter dolžine 25 do 30 cm znaša 134 €/t (z DDV), kar je 4 % manj kot ob začetku kurilne sezone in 5 % manj kot v enakem obdobju lani.
SEKANCI: 2015-2016
• 190 evidentiranih sekalnikov
• Proizvodnja lesnih sekancev: 1.500.000 nm3
• Veliki sekalniki proizvedejo večino sekancev
• Povečanje števila sekalnikov za 53 % (glede na l. 2012)
• Povečanje proizvodnje sekancev za 50 % (glede na l. 2011)
15.05.2017
8
Surovina za proizvodnjo sekancev (2014)
Okrogli les28%
Veje, vrhači, zeleni odrez
47%
Ostanki predelave lesa
23%
Ostalo2%
Zunanja trgovina s sekanci
Vir podatkov: SURS, preračun GIS
0
50000
100000
150000
200000
250000
300000
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
IZVOZ Uvoz
0
50000
100000
150000
200000
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Iglavci
Izvoz -iglavci Uvoz -iglavci
0
20000
40000
60000
80000
100000
120000
140000
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Listavci
Izvoz - listavci Uvoz -listavci
15.05.2017
9
Cene sekancev
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
17
Cenovno najbolj ugodni (€/MW) ostajajo lesni sekanci. V povprečju znaša tona najbolj prodajanih sekancev (P31, M 30) 74 € (z DDV in brez prevoza), kar znaša okoli 22 €/MWh. Cena sekancev je trenutno 6 % nižja kot ob začetku kurilne sezone, vendar za 11 % višja kot pred enim letom (konec kurilne sezone 2015/2016).
Proizvajalci pelet v Sloveniji
http://www.s4q.si
• V letu 2017 je 21 proizvajalcev
• Seznam proizvajalcev pelet v Slovenije je na: http://www.s4q.si
15.05.2017
10
Izračun porabe pelet
0
20000
40000
60000
80000
100000
120000
140000
160000
180000
200000
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Neto uvoz Proizvodnja Bilančna poraba
Uvoz / Izvoz pelet (2013/2016)
0
25.000
50.000
75.000
100.000
125.000
150.000
175.000
200.000
225.000
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
ton Izvoz
Uvoz
15.05.2017
11
Cene peletov
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
21
Cena lesnih pelet se razlikujejo glede na količino in obliko embalaže ter mesto nakupa. Cena peletov pakiranih v 15 kg vrečah znaša 253 €/t, kar je približno 3 % več kot ob začetku kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa so za manj kot pol odstotka nižje.
Cene peletov
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
22
V primeru, da pelete kupimo v razsutem stanju, lahko privarčujemo v povprečju do 19 €/t, peleti v »Big-Bag« vrečah pa so v povprečju do 16 €/t cenejši kot peleti pakirani v 15 kg vreče. Peleti so običajno najcenejši neposredno pri proizvajalcu, medtem ko so lahko pri distributerjih do 15 % dražji.
15.05.2017
12
Primerjave cen energentov
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
23
Analiza kakovosti pelet
• Analize kakovosti pelet izvajamo peto leto
• 4 zaporedne analize kakovosti pelet na trgu
• V laboratoriju smo analizirali že več kot 250 različnih vzorcev
• Največji problem do sedaj je predstavlja ostanek pepela in mehanska obstojnost
• Tržna znamka slovenskih pelet: S4Q
15.05.2017
13
Sistem zagotavljanja kakovosti lesnih sekancev
Obljube iz leta 2016:
1. Prvotno bo sistem zagotavljanja kakovosti lesnih sekancev namenjen predvsem večjim proizvajalcem oziroma proizvajalcem, ki sekance skladiščijo v ustreznih pokritih skladiščih in lahko tako zagotavljajo stalno kakovost sekancev
2. Sistem pridobitve pravice do uporabe tržne znamke bo podoben kot pri peletih
3. V kolikor bo interes lahko v roku nekaj mesecev začnemo s postopki za pridobitev pravice do uporabe S4Q
3. Ker imamo dovolj kapacitetKdo so tisti, ki lahko……
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
26
15.05.2017
14
Kakšna je lahko vloga gozdarjev, lastnikov gozdov, svetovalnih služb?
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
27
Energetsko neodvisni kraji se lahko razvijajo le ob ključni podpori lastnikov gozdov in vseh svetovalnih služb na tem področju……
Ocenjujemo, da je v SLO okrog 210.000 gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd
Povezovanje
• Pozitivne izkušnje niso samo iz tujine
• Tudi v Sloveniji imamo primere uspešno ustanovljenih zadrug – ali za prodajo lesa ali za delo v gozdovih pa tudi za prodajo toplote
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
28
15.05.2017
15
4. Ker imamo veliko razpoložljive literature in nakopičenega znanja?Kje jo dobimo?
29
www.varbiom.si
• Internetna stran projekta z gradivi na temo Zagotavljanje varnosti in zdravja pri pridobivanju, predelavi in rabi lesnih goriv
Izobraževalna gradiva
Uporabne povezave
Pregled obstoječe literature
15.05.2017
16
www.s4q.si
• Internetna stran tržne znamke za lesne pelete S4Q „Sistem zagotavljanja kakovosti lesnih pelet“
Vse o kakovosti pelet
Proizvajalci pelet in seznam tistih, ki imajo S4Q
Cene lesnih goriv
Trg z lesnimi gorivi
www.wcm.gozdis.si
• Internetna stran za izračun stroškov proizvodnje
Sestavite si svojo proizvodnjo verigo
Izračun stroškov strojev
Izračun normativa
Izračun stroškov dela (v izdelavi)
Informacije o tokovih lesa
Informacije o proizvodnji
Informacije o cenah lesa
Potenciali lesa
15.05.2017
17
• Internetna stran gozdarskega inštituta
• Katalog proizvajalcev
• Literatura na temo lesne biomase
www.gozdis.si
www.slovenski-gozdovi.org
• Informacije za lastnike gozdov
• Informacije o gozdovih (ZGS)
15.05.2017
18
www.facebook.com/gisgte/
• Aktualne informacije Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko
35
Aktualne informacije o projektih, publikacijah
Najave dogodkov
Povezave do sorodnih tem
www.biovill.eu
• Internetna stran projekta – kjer so vse koristne informacije glede razvoja energetsko neodvisnih krajev
• Video za promocijo ideje energetsko neodvisnih krajev
BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy
36
15.05.2017
19
Cene lesnih goriv so objavljene na:www.s4q.si/
Dr. Nike Krajnc
Gozdarski inštitut Slovenije
Večna pot 2
SI - 1000 Ljubljana
Hvala za pozornost
Naše delo lahko spremljate na:www.facebook.com/gisgte
Literatura o lesni biomasi je na:www.gozdis.si
Kalkulacija stroškov je nahttp://wcm.gozdis.si/
15.5.2017
1
Dole pri Litiji
15.5.2017
2
Slovensko podeželje ?
Glavne smeri razvoja generirajo
•Turizem
•Gozd, les in voda
•Hrana
15.5.2017
3
VSAK IZMED NAS SE MORA SAM ZNATI VPRAŠATI IN JASNO ODGOVORITI•Zakaj?
•Kdo?
•Kaj?
•Za koga?
•Kaj so cilji?
Ali imamo motivacijo, znanje, smo informirani, znamo selekcionirati delovanje…
KAKO NAPREJ ?
IZOBRAŽEVANJE KOMUNIKACIJA
POVEZOVANJE SPOŠTOVANJE
TRAJNOSTNA DRUŽBA
15.5.2017
4
• Strokovno srečanje, 3.7.2016, Od vizije do cilja : S pravo strategijo…
4 izhodiščne teme;
✓ Kako z oglarsko deželo naprej in kako ji upihniti življenje?
✓Gasilci so srce lokalne skupnosti- postaviti prvi leseni gasilski dom obogaten s tradicijo oglarjenja.
✓Pošta- aktivirati jo na novo tako, da bo služila ljudem (v last KS)
✓Kako to povezati v domiselno in kakovostno turistično idejo ob podpori občine in vsaj 1 profesionalca, ki bo gonilo razvoja.
• ZAKLJUČKI, na ta vprašanja smo odgovarjali v skupinah glede na izražen interes posameznikov kje želijo sodelovati.
1. Gasilski dom in kopa velikanka za Guinnessovo knjigo
2. Oglarska zgodba
3. Pridobitev prostorov pošte za izvajanje TIC (butične trgovine in prostora za delovanje društev.
• Dolgoročno povečevanje rabe lokalnih, na trajnosten način pridobljenih obnovljivih virov energije
• »Kraj ogrevan z lesom«
• »Kraj ogrevan z lesom« je vas, občina, naselje ali krajevna skupnost, kivečino potrebne električne energije in energije za ogrevanje proizvede izlokalne biomase (kmetijstvo, gozdarstvo, odpadki) in drugih OVE.
• Kot zapisano za Dole pri Litiji
15.5.2017
5
- sestanki-delavnice-ogledi dobrih praks-podpis memurandoma
Info center za obnovljive vire energije
15.5.2017
6
Dogodki• 27. september , Svetovni dan turizma, Zeleno okno, odprtje Turistično informacijske
točke Oglarske dežele in vzpostavitvi lokalne informacijske točke za obnovljive vire energije. Občina Litija je predala v upravljanje bivše prostore pošte za dejavnosti turistične informacijske dejavnosti Oglarske dežele.
Dogodki:
• Formiran odbor za razvoj Oglarske dežele
• Ekskurzija od Mozirja do Logarske doline
15.5.2017
7
• Oglarska dežela 2016
• Podpis memorandoma o sodelovanju kraja Dole pri Litiji in občine Litija v mednarodnem projektu BioVill s ciljem postati kraj ogrevan z biomaso (BioVill) in tako dolgoročno povečati rabo lokalnih obnovljivih virov energije, pridobljenih na trajnosten način
Strokovna podpora zajema:
• informacije o podobnih krajih v Avstriji in Nemčiji, ki so že prešli na obnovljive vire
energije in postajajo vse bolj energetsko neodvisni. Primere dobrih praks si bomo
ogledali na strokovnih ekskurzijah.
• pomoč pri oblikovanju strateških ciljev učinkovite rabe lokalnih obnovljivih virov
• pomoč v ustanavljanju biomasne informacijske točke
• izdelavo študije tehnološko-ekonomske ocene možnosti povečane rabe biomase in
drugih obnovljivih virov energije in konkretne predloge za biomase projekte
• ekonomsko analizo različnih možnosti za biomasne projekte in ukrepe za povečano
energetsko učinkovitost
• predloge za potencialne poslovne modele in pomoč pri izbiri optimalne rešitve
• podpora pri organizaciji informativnih dogodkov, delavnic in sestankov delovne
skupine
• zagotavljanje strokovnih izobraževanj o financiranju in poslovnih modelih
• promocijsko gradivo in sodelovanje na lokalnih, državnih in mednarodnih dogodkih
Med drugim si bomo prizadevali za:
• aktivno vključevanje krajanov in pomembnih deležnikov v nadaljnji razvoj
• vključevanje zainteresiranih strani in zainteresiranih prebivalcev v lokalno delovno
skupino in načrtovane BioVill dogodke
• vključevanje naših lastnih idej in vizij v razvoj BioVill krajev
• spodbujanje in podporo pobud za povečanje deleža energije iz biomase in obnovljivih
virov energije v kraju, tudi izven BioVill aktivnosti
• zagotavljanje razpoložljivih podatkov o oskrbi in rabi energije v kraju s ciljem olajšanja
procesa načrtovanja, vendar ob upoštevanju varstva podatkov
• imenovanje odgovorne osebe za koordinacijo predvidenih dejavnosti
15.5.2017
8
Med drugim si bomo prizadevali za:
• aktivno vključevanje krajanov in pomembnih deležnikov v nadaljnji razvoj
• vključevanje zainteresiranih strani in zainteresiranih prebivalcev v lokalno delovno
skupino in načrtovane BioVill dogodke
• vključevanje naših lastnih idej in vizij v razvoj BioVill krajev
• spodbujanje in podporo pobud za povečanje deleža energije iz biomase in obnovljivih
virov energije v kraju, tudi izven BioVill aktivnosti
• zagotavljanje razpoložljivih podatkov o oskrbi in rabi energije v kraju s ciljem olajšanja
procesa načrtovanja, vendar ob upoštevanju varstva podatkov
• imenovanje odgovorne osebe za koordinacijo predvidenih dejavnosti
• zagotavljanje primernega prostora, kjer bi lahko vzpostavili lokalno informacijsko točko
in imenovali odgovorno osebo za lokalno kontaktno točko
• sodelovanje pri iskanju finančnih sredstev, investitorjev in / ali podpornih programov
za izvajanje predvidenih naložb za prehod v kraj ogrevan z biomaso.
Cilji Krajev ogrevanih z biomaso vključujejo:
• surovina za gorivo (trdna ali tekoča biogoriva) je proizvedena lokalno, ob upoštevanju
načel trajnostnega razvoja
• potencial energije iz lokalnih obnovljivih virov mora biti vsaj tolikšen, kot so potrebe
kraja
• poslovni model omogoča uporabnikom, kmetom in lastnikom gozdov solastništvo
naprav
• za osnovanje krajev ogrevanih z biomaso je potrebno dobro sodelovanje javnosti in
zainteresiranih lokalnih deležnikov.
• za osnovanje krajev ogrevanih z biomaso je potrebna dobra informiranost krajanov in
njihova aktivna podpora in participacija pri uresničevanju ideje.
15.5.2017
9
Oglarska dežela
• Projekt odgovori:
➢ ogrevanje s toplovodom
- Toplovod naj vključuje vod za kanalizacijo, vodovod in širokopasovni telefon
- Kurilnica je osnova za izgradnjo gasilskega doma in oglarskega muzeja
- - Poslovni model za zagotavljanje samooskrbe z energijo ter prodajo električne energije
- Sinenergija različnih vrst energije
- Povezava na turizem
Vetrna in sončna energija
15.5.2017
10
Lesna biomasa
Regulacijske ter podporneekosistemske storitve in lesna biomasa
Večje vrzeli v gozdubodo izboljšale habitate zanekatere vrste ptičev!
Če bo odmrl lesodstranjen iz gozda in porabljenza pridobivanje energije, bodo izginilipomembni habitati –zmanjšala se bobiotska raznovrstnost!
Mojo hišolahko zasuje plaz!
Lesna biomasa,oglje
15.5.2017
11
Poslovni model za preživetje „zgodbe“
• Oblike poslovne organiziranosti
• Finančno preživetje zagotavlja lahko
✓formiranje turističnih kapacitet v pošti
✓Prodaja in oskrba z energijo
✓ Oglarstvo z muzejem
✓Ostala turistična infrastruktura (pohodništvo, zimski športi, kolesarstvo, letalstvo…)
✓Izobraževalni moduli
✓Povezovanje (Dežela kozolcev, Jatna – Magolnik, Dolina Sopote, Velika Preska –Polšnik, Čatež in Gabrovka, Litija … in širše s turizmom Ljubljana
Kraj Dole pri Litiji▪ 45 gospodinjstev▪ 126 prebivalcev
Anketiranje: november 2016▪ 23 izpolnjenih anketnih vprašalnikov
▪20 osebno / 3 telefonsko▪18 stanovanjskih objektov / 5 nestanovanjskih, poslovnih objektov▪33 gospodinjstev – 79 prebivalcev
15.5.2017
12
Kateri je vaš trenutni vir ogrevanja?
35%
59%
3% 3%
Ogrevanje prostorov
Kurilno olje
Lesnagoriva
Elektrika
Sonce
18%
25%
29%
25%
3%
Ogrevanje vode
Kurilno olje
Lesnagoriva
Elektrika
Toplotnačrpalka
Sonce
23
D o l e p r i L i t i j i , 23 . j a n u a r 2 0 1 7
drva65%
peleti35%
Ogrevanje z lesnimi gorivi
Katere dejavnosti so v vaši regiji najbolj obetavne?
1615
9
4 4
16
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Predelava lesa Kmetijstvo Obrt Gradbeništvo Živilska industrija Storitve (tgovina,gostinstvo,
turizem)
št. gospodinjstev
24
D o l e p r i L i t i j i , 23 . j a n u a r 2 0 1 7
15.5.2017
13
Mnenje o lesni biomasi kot viru ogrevanja
22
21
10
1
1
13
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Ali bi se priključili na daljinskisistem ogrevanja?
Ste zainteresirani za ogrevanjena lesno biomaso?
Ste že razmnišljali o menjavivašega trenutnega ogrevalnega
sistema?
DA
NE
25
D o l e p r i L i t i j i , 23 . j a n u a r 2 0 1 7
Kaj naprej
• - določeni so skupni dnevi širšega delovanja
•Pristopiti k informacijskemu izobraževanju v okviru Biovilla
•Začetek snovanja od idej novega gasilske doma in oglarskega muzeja, k projektnim osnovam
•Povezovanje lokalnih akterjev
15.5.2017
14
Dole pri Litiji –prva BioVill oglarska dežela; z roko tradicije in prihodnosti!
15.5.2017
1
Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014-2020 in možnosti financiranja
Zoran Planko
Ljubljana
12. maj 2017
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
STRATEŠKA RAVEN
OPERATIVNA RAVEN
FINANČNI INŠTRUMETI
15.5.2017
2
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
UKREP Namen Skupno izplačanih sredstev v Sloveniji
122 Povečanje gospodarske vrednosti gozdov
23,12 mio EUR
123 Dodajanje vrednosti gozdarskim proizvodom
12,15 mio EUR
311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti - kmetije
Proizvodnja pohištva
462.685 EUR
Obdelava in predelava lesa
1,55 mio EUR
312 Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij na podeželju
Proizvodnja pohištva
7,46 mio EUR
Obdelava in predelava lesa
4,24 mio EUR
SKUPAJ 49 mio EUR
PRP 2007 - 2013
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
Ukrepi na področju kmetijstva, gozdarstva in primarne predelave lesa v novem
Programu razvoja podeželja 2014-2020
• Naložbe v osnovna sredstva (ukrep 4)
• Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva – podukrep 4.1
• Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov – podukrep 4.2
• Naložbe, ki zadevajo infrastrukturo povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva – podukrep 4.3
• Ureditev gozdne infrastrukture
• Razvoj kmetij in podjetij (ukrep 6)
• Naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti –podukrep 6.4
15.5.2017
3
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
Ukrepi na področju kmetijstva, gozdarstva in primarne predelave lesa v novem
Programu razvoja podeželja 2014-2020
• Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje (ukrep 8)
• Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov – podukrep 8.6
• Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa.
• Naložbe v pred industrijsko predelavo lesa
• Skupine proizvajalcev (ukrep 9)
• Sodelovanje (ukrep 16)
• Pilotni projekti in razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij – podukrep 16.2
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva – podukrep 4.1
• Cilj podukrepa: • spodbujanje ponudbe in uporabe OVE za lastne potrebe kmetijskega
gospodarstva (npr. naložbe v energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, naložbe v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnjah objektov z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo, nakup energetsko varčnejše opreme, naložbe v proizvodnjo električne in toplotne energije, naložbe v proizvodnjo bioplina z uporabo organskih odpadkov). – ni namenjena prodaji !
• lesna biomasa je predmet podpore !
• Vrsta podpore: nepovratna finančna pomoč (subvencija)
• Upravičenci: kmetijska gospodarstva, MSP, velika podjetja
• Delež podpore: od 30 % do 50 % upravičenih stroškov
• Najnižji znesek podpore: 2.000 €
• V celotnem programskem obdobju 2014-2020: do 500.000 € (kmetije,
mikropodjetja), do 1.750.000 € (mala, srednja, velika podjetja)
• Izvajanje: objavili 6 javnih razpisov v letu 2016 (83 mio €), 1 javni razpis že zaključen, nov predviden junija 2017
NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA – Ukrep 4
98,6 mio
15.5.2017
4
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih
proizvodov – podukrep 4.2
• Cilj podukrepa: ureditev ali obnovo objektov in nakup pripadajoče opreme za proizvodnjo električne in toplotne energije za potrebe predelave kmetijskih proizvodov
• Vrsta podpore: nepovratna finančna pomoč (subvencija), povratna sredstva
• Upravičenci: kmetijska gospodarstva, MSP, velika podjetja
• Delež podpore: od 30 % do 50 % upravičenih stroškov
• Najnižji znesek podpore: 5.000 €
• V celotnem programskem obdobju 2014-2020: do 500.000 € (kmetije,
mikropodjetja), do 3.000.000 € (mala), do 5.000.000 € (srednja, velika podjetja)
• Izvajanje: 2 javna razpisa objavljena v letu 2016 (35 mio €), 1 javni razpis že zaključen, nov predviden junija 2017, izvedba finančnih inštrumentov v letu 2018
NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA – Ukrep 4
74,7 mio = 57,7 mio subvencija + 17 mio FI
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
Naložbe, ki zadevajo infrastrukturo povezano z razvojem in
prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva – podukrep 4.3
Ureditev gozdne infrastrukture
• Cilj operacije: boljša odprtost gozdov s gozdnimi prometnicami
• Vrsta podpore: nepovratna finančna pomoč (subvencija)
• Upravičenci: lastniki, solastniki zasebnih gozdov in njihova združenja, agrarne
in pašne skupnosti ter druge fizične in pravne osebe, ki so s strani lastnikov
gozdnih zemljišč pooblaščeni za izvedbo naložb.
• Delež podpore: 50 % upravičenih stroškov
• Najnižji znesek podpore: 500 €
• V celotnem programskem obdobju 2014-2020: do 500.000 €
• Izvajanje: javni razpis objavljen v letu 2016 (3.5 mio €), že zaključen, nov predviden september 2017
NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA – Ukrep 4
9,6 mio
15.5.2017
5
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
Naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti – podukrep
6.4
• Cilj podukrepa: omogočanje vzpostavitve zelenih delovnih mest oziroma dodatni
vir dohodka na podeželju v povezavi z:
• dodajanjem vrednosti lesu,• lokalno samooskrbo,• zelenim turizmom,• socialnim podjetništvom,• ravnanjem z organskimi odpadki,• pridobivanjem električne in toplotne energije iz obnovljivih virov energije
kot so lesna masa, biomasa, gnoj in gnojevka, voda, veter, sonce.
• Vrsta podpore: povratna podpora v obliki instrumentov finančnega inženiringa,
kot so garancije za kredite s subvencionirano obrestno mero ter mikrokrediti
• Upravičenci: kmetije z registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, mikro in
mala podjetja na podeželju
• Izvajanje: prva sredstva v obliki finančnih inštrumentov bodo na voljo v letu
2018
RAZVOJ KMETIJ IN PODJETIJ – ukrep 6
64,7 mio
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in
trženje gozdnih proizvodov – podukrep 8.6
Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa
• Cilj operacije: intenziviranje gospodarjenja, povečanje sečnje, zmanjšanje nesreč v gozdu, povečanje dohodka iz gozdarstva na kmetijah, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest
• Vrsta podpore: nepovratna finančna pomoč (subvencija)
• Upravičenci: pravne in fizične osebe, njihova združenja, agrarne in pašne skupnosti, ki so zasebni lastniki, solastniki ali zakupniki gozdov, ter podjetja(MSP)
• Delež sofinanciranja: 40 % upravičenih stroškov
• Najnižji znesek podpore: 1.000 €
• V celotnem programskem obdobju 2014-2020: do 500.000 €
• Izvajanje: javni razpis objavljen v letu 2016 (8 mio €), že zaključen, nov objavljen marec 2017 (5 mio €)
NALOŽBE V RAZVOJ GOZDNIH OBMOČIJ IN IZBOLJŠANJE
SPOSOBNOSTI GOZDOV ZA PREŽIVETJE – ukrep 8
11 mio
15.5.2017
6
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in
trženje gozdnih proizvodov – podukrep 8.6
Naložbe v pred industrijsko predelavo lesa
• Cilj operacije: vzpostavitev obratov pred industrijske predelave lesa, modernizirati opremo obstoječih žagarskih objektov, ustvarjanje novih delovnih mest
• Vrsta podpore: nepovratna (subvencije) in povratna podpora
• Upravičenci: gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki (mikro in mala podjetja) ter kmetije z dopolnilno dejavnostjo
• Delež podpore: 40 % upravičenih stroškov
• Najnižji znesek podpore: 3.500 €
• Izvajanje: javni razpis objavljen v letu 2016 (8 mio €), že zaključen, nov predviden december 2017 (6 mio €), izvedba finančnih inštrumentov v letu 2018
NALOŽBE V RAZVOJ GOZDNIH OBMOČIJ IN IZBOLJŠANJE
SPOSOBNOSTI GOZDOV ZA PREŽIVETJE – ukrep 8
28 mio = 14 mio subvencija + 14 mio FI
• Cilj ukrepa: Ustanovitev skupin proizvajalcev v gozdarstvu
• Vrsta podpore: Nepovratna finančna pomoč se dodeli skupinam proizvajalcev v obliki
pavšalnega zneska, ki se izplača v letnih obrokih za prvih pet let po datumu priznanja
skupine proizvajalcev (MKGP) na podlagi njenega poslovnega načrta.
• Znesek podpore se izračuna za vsako leto in se določi na podlagi podatkov iz uradnih
evidenc o letnem prihodku od prodaje skupine proizvajalcev.
• Najvišja stopnja podpore znaša 10 % letne tržne proizvodnje in se postopno znižuje in
sicer:
• 10 % deleža tržne proizvodnje za prvo leto podpore,
• 9 % deleža tržne proizvodnje za drugo leto podpore,
• 8 % deleža tržne proizvodnje za tretje leto podpore,
• 7 % deleža tržne proizvodnje za četrto leto podpore in
• 6 % deleža tržne proizvodnje za peto leto podpore.
• Najvišji znesek javne podpore je do 50.000 evrov letno. Zadnji obrok se izplača po
preveritvi poslovnega načrta.
• Upravičenci: Na novo ustanovljene skupine, ki so pravne osebe (tudi zadruge) in
izpolnjujejo pogoje za mikro, mala in srednja podjetja. Ustanovijo se lahko tudi znotraj
pravne osebe, z združitvijo posameznih članov. Prizna jih MKGP.
• Izvajanje : izvedba predvidena v letu 2017
Ukrep 9: USTANOVITEV SKUPIN PROIZVAJALCEV
2,2 mio
15.5.2017
7
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
SODELOVANJE – ukrep 9
8,7 mio
Pilotni projekti in razvoj novih proizvodov, praks, procesov in
tehnologij – podukrep 16.2
• Upravičenec: operativna skupina EIP (evropska inovacijska partnerstva): to je tista skupina, ki deluje na EIP tematikah in jo sestavlja obvezen trikotnik znanja: raziskave, svetovanje in uporabnik: KMG (podjetje, fizična oseba)
• Tehnološki razvoj: pospešiti prenos znanja in inovacij preko pilotnih projektov na področju razvoja novih proizvodov in tehnologij.
• Tehnološke rešitve: vpliv na večjo uporabo obnovljivih virov energije, izboljšano uporabo stranskih proizvodov, odpadkov, ostankov in drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva.
• Izvajanje: prvi javni razpisi predvideni v juniju 2017
EIP = ustanovijo zainteresirani subjekti, kot so kmetje,
raziskovalci, svetovalci, podjetja, nevladne organizacije in drugi
akterji, ki delujejo v kmetijskem, godarskem in živilskem sektorju, z
namenom zapolnjevanja vrzeli med raziskavami in prakso, preko
spodbujanja hitrejše in širše uporabe inovativnih rešitev v praksi.
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
INFORMACIJE
• Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (forum)
• Zavod za gozdove Slovenije
• Kmetijsko gozdarska zbornica
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• Spletna stran: www.program-podezelja.si
15.5.2017
8
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje«
Hvala za pozornost !
Kontaktna oseba:
Zoran PlankoMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana
+386 (0)1 478 90 93